Vabljeni na ogled razstave Ostaline časa – za drugačno uporabo možganov, kjer se stikata znanost in umetnost. S svojimi umetniškimi deli se predstavljata dr. Uršula Berlot in dr. Maša Jazbec.

Kuratorka razstave je dr. Mojca Puncer.

Razstava bo na ogled do 5. oktobra 2025.

Dvorec bo odprt vsak petek, soboto in nedeljo od 17. do 20. ure.

Razstavo so omogočili:

Občina Žalec, Ministrstvo za kulturo RS, Institut "Jožef Stefan", Delavski dom Trbovlje, Trbovlje novomedijsko mesto in MG dom, Matjaž Gostečnik, s. p., in ADIN, d. o. o.

Veličastna zapuščina propadajočega baročnega dvorca Novo Celje ponuja okvir za postavitev razstave na način dialoga z večrazsežnostjo avtorskih poetik umetnic, ki vsaka s svoje strani tematizirata vplive znanosti in tehnologije na posameznika in družbo, pri čemer posebno pozornost namenjata raziskavam na področjih nevroznanosti ter humanoidne robotike. Konceptualna zamisel razstave izhaja iz pojma ostaline oz. sorodnih izrazov (pre)ostanka, usedline, zapuščenega, opuščenega ipd. (dvorec postane metafora za opuščene dele možganov), ki je obravnavan v luči povezav med umetnostjo, znanostjo, tehnologijo in izobraževanjem za prihodnost. Umetniška dela na razstavi bodo zajemala programirane in izmišljene svetove, raziskavo, igro, simulacijo in spekulacijo. Skoznje bo odmevala spodbuda k pretresanju vloge historičnih (ekonomsko-kapitalsko/kognitivno-emocionalno) opuščenih prostorov (delov možganov oz. vzorcev mišljenja in delovanja), za katere nam je vedno manj mar in ki z umetnostjo postajajo prostori drugačne uporabe.

(dr. Mojca Puncer)

Hkrati s to razstavo je ZKŠT Žalec znova na ogled postavil dokumentarno razstavo Procesi pozabljanja in spominjanja o bogati zgodovini dvorca, ki so si jo obiskovalci skupaj z umetniškimi intervencijami lahko ogledali že lani. 

Razstava kot stalna postavitev prikazuje več kot štiristoletno zgodovino dvorca Plumberk in njegovega naslednika dvorca Novo Celje, njegovo arhitekturo, opremo, življenja nekdanjih lastnikov, plemiški blišč in razkošje, nato pa desetletja, ko je dvorec služil kot bolnišnični objekt: pred drugo svetovno vojno kot umobolnica, nato kot nemška vojaška bolnišnica, po vojni kot bolnišnica za zdravljenje tuberkuloze in pljučnih bolezni, na koncu pa še kot dom za ostarele in onemogle občane.