V četrtek, 9. marca 2023, smo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec gostili Vidko Kuselj, avtorico knjige Zdaj sem tvoja Moja, ki je izšla v drugi, dopolnjeni izdaji. Z avtorico se je pogovarjala Breda Šip.

Vidka Kuselj je rojena med vojno, leta 1944. Po rodu je Trboveljčanka. V bližnjih Čečah je bila njena mama učiteljica. Po končani gimnaziji v Trbovljah je odšla študirat slovenščino v Ljubljano. Diplomirala je in prišla službovat v Brestanico, kjer je na odrskih deskah spoznala moža. Oba sta bila dejavna v kulturnem življenju kraja, sprva v Brestanici, nato v Sevnici in Krškem, kamor sta se nazadnje preselila in kjer je do upokojitve poučevala slovenščino na osnovni šoli.

Vidka Kuselj ima dolgoletno izkušnjo z neljubo, črno sopotnico demenco, ki zareže v samo bit odnosa dveh. Bolezen pokaže vse svoje obraze, ko se pojavi v diagnozi alzheimer demenca pri najbližjem, pri partnerju, pri možu. Začetek bolezni se je napovedal, ko je govorila s prijatelji in pevci Rajhenburškega okteta. Povedali so obzirno, da njen mož želi nekatere pesmi večkrat peti, čeprav so pesmi že prej zapeli. Tankočutno so ji povedali, da se je pojavila sprememba v vedenju njim dragega prijatelja.

Z možem je začela čas nesebičnega in brezpogojnega spoznavanja bolezni. Hodila je po poteh razumevanja in potrpljenja ob svojem, nekdaj blagem, veselem človeku. Njemu je pešal spomin, njemu je izginjala osebnost prej dejavnega družinskega človeka. Poslej so bile pri možu Jožku nove tudi pojavnosti agresije in nemočne odsotnosti. Pozabe. Le dejanja iz ljubezni so ohranjala dostojanstvo.

Avtorica v pesmi Beg ubesedi neubesedljivo in nemočno, to kruto spoznanje, da so med njima pogovori brez besed, in še: »O tem ti govorim in se slepim, da skupaj jadrava v nekoč in grejeva premrzli srci v spominih. V resnici vem, da te podobe kličem zase, da blodno se oklepam žitja s tabo, da pomirim samost praznih dni.«

Izkušnja avtorice je večplastna, kot je tudi svet demence, postopen, različen in ne enoznačen. Deliti ljudem zgodbo in odstirati boleče povoje iz sveže rane nenehne izgube je avtoričino večje poslanstvo. Nagovarja ljudi, ki so v podobnih stiskah in so priča tej neizogibno pogubni bolezni. Tako izpove v Zgodbi brez konca: »Živela bo v vseh, ki ne vem jim imena, a ljuba bližina jim greje srce.«

In je beseda v knjižnici ta večer živo nagovorila zbrane. Ni naključje, da je delo Zdaj sem tvoja Moja v mnogih domovih postalo družabnik, ljubo čtivo, knjižni prijatelj. Kot je tudi priljubljeno in nenehno v kroženju v projektu Savinjčani beremo. Bralci so ga vzeli v izposojo, za svoje.

Predstavitev knjige je zvočno obogatila glasbena skupina Grešna sapica.

An Poet

Fotografije: Tone Tavčar