V Občinski knjižnici Žalec smo v četrtek, 19. decembra 2024, gostili Petra Zupanca in njegovo ženo Liu Yingying, ki sta nam v pogovoru z Andrejo Hutinski opisovala življenje v tuji deželi skozi čas in poskušala odgovoriti na vprašanji, koliko in na kakšen način je Kitajska doživljala tehnološki napredek in ali je sedaj bolj ali manj tehnološko napredna od zahoda. Peter je avtor več knjig in potopisov, povezanih z jugom Kitajske. V avtonomni pokrajini Guangxi, lokaciji, ki je nekoč združevala "neverjetno lepoto in nepredstavljivo revščino", živi že štirinajst let; tukaj tako dolgo ni živel noben drug Slovenec. Rojen je na Polzeli, je pisec, filmski kritik, učitelj angleščine. Njegova knjiga Kitajska, dežela razdalj in jaz (2019) je bila en od treh finalistov nagrade Krilata Želva za najboljši književni slovenski potopis, esej Tatovi duš pa en od finalistov nagrade za najboljši slovenski esej revije Sodobnost (2020). Liu Yingying trenutno v Sloveniji opravlja PhD iz antropologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kitajska je dežela različnih realnosti, etničnih skupnosti, dihotomije med podeželjem ter urbanimi predeli, predvsem zaradi nemožnosti transporta, kar pa se je po letu 2015 močno spremenilo. Javni prevoz deluje, delajo železniške povezave za vlake, ki se bodo peljali z več kot tisoč kilometri na uro. Dejstvo je, da brez migrantskih delavcev mesta ne bi obstajala, na podeželju pa pomanjkanje javne infrastrukture pomeni predvsem pomanjkanje dobre izobrazbe in zdravstvene oskrbe. Riževa polja, bleščeča mesta, puščave, tropski gozdovi, električni avtomobili, hitri vlaki, … Kitajska nas s svojimi tisočimi obrazi preprosto vedno navduši.

Andreja Hutinski

Fotografije: Tone Tavčer