Logo MojaObčina.si
DANES
4°C
-4°C
JUTRI
4°C
-6°C

Milena Miklavčič v žalski knjižnici – pogovor in predstavitev tetralogije Ogenj, rit in kače niso za igrače

torek, 24. januar 2023


Izid 4. dela tetralogije Ogenj, rit in kače niso za igrače je bil čas za pogovor z avtorico Mileno Miklavčič, pisateljico, novinarko, publicistko, poslušalko in zapisovalko intimnih zgodb Slovenk in Slovencev od začetka 20. stoletja do danes. Na 1700 straneh so zapisane zgodbe, večinoma povedane prvič. Gre za obsežno poljudno delo, ki bo lahko osnova znanstvenim raziskavam o biološkem, psihološkem, sociološkem in še kakšnem profilu Slovencev v preteklem stoletju.


Ljudje smo tako čustveno naravnani, da nam je težko dojeti, kaj šele sprejeti spolne in čustvene prakse naših prednikov, naših babic, dedkov, saj večinoma o tem z nami niso govorili, v spominu jih imamo kot like iz pravljic, kot obrise oddaljenega življenja, potem pa slišimo te zgodbe … Mnogi sočustvujejo z ženskami iz tega zgodnjega obdobja, ki ga zajemajo zgodbe, mnogi pa pozdravljajo sodobni čas, ki predvsem ženskam omogoča, da odločamo o svojem spolnem življenju, svojem užitku, rojevanju otrok … Na žalost pa ne gre le za prehod v nov, boljši čas. Gre za tudi za travme žensk, ki so kot otrok doživljale incest, ki so svoje vsakršno trpljenje prenesle na hčere, gre pravzaprav za prekletstvo treh generacij; babica, mama, hčera.


Tu so tudi moške zgodbe, ki so v odnosih pogosto že vnaprej krivci za tegobe žensk, vendar ni vedno tako. Pogosto so bile tudi ženske krute do njih, jih potlačile, uničile prihodnost. Četrta knjiga zgodb je bila zbrana in urejena v času epidemije covida-19 in prinaša zgodbe vseh vrst, tudi humorne, prigodniške …


Mileno so nekje poimenovali sodobna potovka. Potovke so bile ženske, ki so hodile iz kraja v kraj in po hišah prodajale izdelke, svoje ali iz domačega kraja. Spotoma so pripovedovale zgodbe ali pa sveže novice, kramarke in marlovke bi jim tudi lahko rekli. Potovka Milena v hišah po Sloveniji izvablja zgodbe, jih odnaša in objavlja kot dragocene pripovedi slovenske preteklosti.


Sicer pa je bil pred kratkim po 1. delu knjige posnet film Babičino seksualno življenje Urške Djukić, verjetno pa v njenih nočeh, polnih miru za pisanje, nastaja kaj novega.


Besedilo: Irena Štusej
Fotografije: Tanja Pilih

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi