Jesen marsikam zanese odpadle liste z drevesa. Tako nas opomni, da je minevanje del življenja, hkrati pa, da bodo s pomladjo zrasli novi listi. Tudi z nami je tako. Enkrat smo v sebi porjaveli in suhi, drugič poženemo in vzbrstimo, kot bi bila pomlad. Medtem pa se potikamo sem in tja in iščemo uteho.

Bralno druženje je uteha, ki mine, kot bi trenil. Sedemnajst nas je bilo tokrat, komaj smo vsi prišli do besede. V oktobru smo brali knjige različnih vsebin, o vseh pa smo imeli veliko povedati. Almine zgodbe o zmajih in duhovih iz Kitajske, Indonezije in z Južnega morja so polne temine, eksotičnih vonjev in strašljivih prigod, jezik pa je lep predvsem po zaslugi prevajalke Jerneje Jezernik. Še vedno je živa knjiga Življenje v sivi coni Davida Zupančiča. Znova smo odkrili nove plasti njegovega pisanja, predvsem pa bomo odslej brali njegov blog Umetnost lenarjenja. Nedoumljivo je, v kakšne prepade, globine, višine in trpinčenja se zaprejo nekatere družine. Za zaprtimi vrati se včasih dogaja več nedoumljivega kot v vseh pokrajinah sveta. Kako srhljivo je to, smo brali v knjigi Pošast v čipkah Miriam Iri.

To je le nekaj oktobrskega branja, v novembru bomo brali podobne vsebine, in sicer zgodbe, v katerih so tako ali drugače razgaljeni ljudje s svojimi dejanji.

Z nami ste lahko spet v četrtek, 7. decembra 2023, ob 16:30 v Občinski knjižnici Žalec.

Irena Štusej