Srečanje se je začelo s pravljico o volku, ki ni želel ostati le med platnicami, ampak je pogumno skočil naravnost iz zgodbe. Otroci so navdušeno spremljali, kaj bo volk ušpičil, ter hitro ugotovili, da zgodbe oživijo takrat, ko jim prisluhnemo z odprtim srcem in domišljijo. Sledil je sproščen pogovor o tem, kako ravnamo s knjigami. Otroci so pokazali, da že veliko vedo: da knjige listamo z nežnimi prsti, vanje ne rišemo in jih ne mečemo po tleh ter jih vedno vrnemo na pravo mesto. Knjižničarka jim je razložila tudi, kako se lahko skupaj s starši vpišejo v knjižnico in si izposodijo knjige, ki jih bodo spremljale doma pred spanjem ali ob deževnih popoldnevih.

Posebno presenečenje pa je bilo, ko je knjižničarka odprla svoj pravljični kovček. Iz njega so pokukale najrazličnejše knjige: velike in majhne, takšne z velikimi tiskanimi črkami za prve bralne korake in takšne z drobnim tiskom za radovedne poslušalce. Med njimi so bile pesmi, uganke, slikanice, risanke in revije. Igralnica se je za nekaj trenutkov spremenila v pravo malo knjižnico, kjer je vsak otrok našel nekaj zase. Otroci so z zanimanjem listali po knjigah, si jih med seboj kazali in glasno ugibali odgovore na uganke.

Smeh, začudenje in navdušeni vzkliki so napolnili prostor. Obisk ni bil le branje pravljice, temveč pravo doživetje, ki je otroke spodbudilo k raziskovanju sveta knjig.

Tina Uranko