Internet je postal bistveni del naših življenj. Čedalje več informacij, vsakodnevnih opravil in komunikacije z drugimi, pridobimo in opravimo s pomočjo digitalnih naprav. Učinki interneta na naše medčloveške odnose in delovanje družbe, v kateri živimo, so zato vse večji. Internet marsikomu pomaga ohraniti stik z bližnjimi, opravljati delo, se učiti in preživljati izolacijo v obdobju fizične distance, ki jo je povzročila pandemija. Ob tem smo ljudje postali tudi bolj dovzetni za tveganja, ki jih prinaša internet na področju zasebnosti, varnosti, kakovosti življenja in družbe kot celote. Zato je pomembno, da se v teh spremenjenih življenjskih razmerah vprašamo, kakšen je naš odnos do interneta in kakšna bi morala biti njegova prihodnost, da bo služil človeštvu?

Člani Društva za razvoj civilnih iniciativ – Most Žalec smo se skupaj z partnerji Simbioza, GT22, Inštitutom za elektronsko participacijo pridružili tisoči drugim udeležencem iz 77 državah po svetu, v katerih so potekali občanski dialogi o prihodnji viziji interneta. Globalni koordinator projekta »We the internet« je Missions Publiques iz Francije. Zaradi ukrepov za preprečitev epidemije, smo v društvu Most organizirali srečanje preko programa zoom. Za marsikoga je bil to velik organizacijski zalogaj, saj so se nekateri udeleženci prvič soočili z novo tehnologijo. Društvo Most Žalec je k sodelovanju povabilo tudi društvo Ozara Slovenija nacionalno združenje za kakovost življenja, enota Celje.

Razpravljali smo o vlogi interneta v vsakdanjem življenju in oblikovali predloge za boljše delovanje te tehnologije za posameznika in družbo. Prav tako smo nadgradili svoje znanje o delovanju interneta, dezinformacijah, osebnih podatkih in zasebnosti. 

Zaključki občanskega dialoga v Sloveniji, v katerem je sodelovalo 72 udeležencev in udeleženk, so naslednji:

• Internetu popolnoma ali precej zaupa 44,1 % udeležencev.
• 75,4 % jih meni, da ljudje niso dovolj seznanjeni o svojih pravicah glede osebnih podatkov.
• 42 % udeležencev je mnenja, da so izpostavljeni dezinformacijam.
• Udeleženci so kot najbolj nujno in učinkovito rešitev za naslavljanje dezinformacij predlagali izobraževanje uporabnikov interneta, da se naučijo prepoznavati pravilnost informacij.
• Da je svobodo govora na internetu treba nadzorovati z namenom, da ljudje ne bodo oškodovani ali nadlegovani, meni 55,1 % udeležencev
• Po drugi strani je 49,3 % slovenskih udeležencev menilo, da bi moralo biti uporabnikom interneta zagotovljeno več zasebnosti.
• 48,4 % udeležencev občanskega dialoga meni, da je umetna inteligenca tako priložnost kot grožnja.
• 71,9 % udeležencev meni, da bi morale biti človekove pravice prednostno vodilo za razvoj umetne inteligence.
• 30,4 % udeležencev je odgovorilo, da bodo v prihodnje spremenili odnos do deljenja digitalnih podatkov na način, da bodo delili manj osebnih podatkov.
• 72,1 % udeležencev je odgovorilo, da bodo v prihodnje bolj previdni kaj berejo, gledajo ali poslušajo preko interneta.

Predhodni rezultati dialoga so bili predstavljeni odločevalcem na globalni ravni v okviru Foruma o upravljanju interneta (IGF). V Sloveniji bodo predhodni rezultati občanskega dialoga »Mi, internet« predstavljani na 3. Forumu Slovenske digitalne koalicije.

Občanski dialog »Mi, internet« je vzorčni primer uporabe globalnega posvetovanja o prihodnosti interneta ter nov način iskanja skupnih točk in ukrepov glede upravljanja interneta. Predstavlja prizadevanja Organizacije združenih narodov in Mednarodnega foruma o upravljanju interneta, da bi kot družba postali bolj odprti in vključevali kolektivna mnenja prebivalcev.

Špela Jovan, 
predsednica DRCI MOST ŽALEC