Pred davnimi, davnimi časi, ko sem se potapljala v duha nekoga, ki me je prevzel s svojo neogroženo pokončnostjo, ki je hodil po vodah, oživljal mrtve, celil kosti le z zamahom svojega: Hočem!, sem bila povabljena na največjo pustolovščino, kar jih je – na ponotranjenje. Ena od stvari, ki so mi pritegnile pozornost, je bila Njegova rabe narave kot simbolike Narave Življenja.