V torek, 9. januarja, je bil nadvse hladen in neprijazen dan, saj je na Primorskem pihala močna burja, proti vzhodu pa severovzhodnik, ki še povečuje občutek mraza. Toda to Zimzelenov ni odvrnilo od prvega pohoda v letošnjem letu. Vsi v pričakovanju in s polno mero dobre volje smo krenili proti Ljubljani.

To je bil pohod v neznano z nekaj namigi, da bi čim prej odkrili hrib, na katerega se bomo povzpeli, a ko smo na Krtini zavili z avtoceste, so se nekateri že spomnili Limbarske gore. Bili so blizu, a je bil potreben še kak namig, da bomo nekaj časa hodili ob reki Drtijščici, ki izvira v Kandršah in ki se izliva v Gradiško jezero. Tik pred Moravčami je bil hrib z imenom Mohorjev hrib (511 m) odkrit in lahko smo si na osrednjem trgu Moravč, blizu baročne cerkve sv. Martina, privoščili kavico v eni najstarejših stavb, kjer je danes gostišče in bife. Tu je bil rojen pisatelj Fran Detela.

Nato smo ob Drtijščici korajžno zakorakali v mraz in kmalu prišli do dveh mostov, ki premostita otoček na reki. Ob Mohorjevem hribu smo nato nadaljevali do odcepa za vas Negastrn in nadaljevali do kmetije, kjer se je naša pot ločila od poti za Vinje in se nato pognali strmo proti gozdu, od koder smo od daleč opazili razvaline gradu Rožek. Po gozdni poti v zavetrju dreves smo kmalu dosegli najvišjo točko hriba, na kateri stoji cerkev sv. Mohorja in od koder je lep razgled na Limbarsko goro in na Črni graben. Pod cerkvijo stojita kmetija in dom za duhovne vaje.

Ker smo se mraza navadili, smo se odločili, da nadaljujemo preko Prikrnice v varnem zavetju gozdov do umetnega Gradiškega jezera pri Lukovici, kjer nas je pričakal avtobus. Dobre volje in ogreti smo ugotavljali, da je bil pohod zelo primeren za tako vreme in da so se organizatorji in vodniki dobro odločili. Vodnik Jože je prilagajal tempo hoje našim sposobnostim, za kar se mu lepo zahvaljujemo.

Zapisala: Elica Brelih
Slike: Jože Školc, Janez Cerk