V okolici Žirovnice je bila speljana prva pohodna tematska pot z množico kulturnih znamenitosti, ki smo jih obiskali. To so rojstna hiša Matije Čopa, Čebelnjak Antona Janše, rojstna hiša Frana Saleškega Finžgarja, rojstna hiša Janeza Jalna in rojstna hiša Franceta Prešerna. Na tako majhnem koščku tako imenovane Kašarije, (ime po poljščinah ajda in proso za kašo), na območju Žirovnice, pod mogočnim najvišjim vrhom Karavank, Stolom, se je v 19. stoletju rodilo toliko pomembnih mož; pisateljev,  pesnikov in čebelar.

Pot je speljana deloma po asfaltu, pa po poljskih poteh, delček po pašniku od vasi do vasi pod vznožjem visoke gore. Krožna  pot nam ves čas ponuja uživanje v naravi,  krasne razglede na planote Jelovica, Pokljuka, Mežaklja, na Julijske Alpe in na Blejski kot in spoznavanje  življenja in dela literarnih velikanov.

Mi smo največ pozornosti posvetili velikanu slovenske poezije, dr. Francetu Prešernu z vodenim ogledom njegove rojstne hiše v Vrbi. Ugotavljali smo, da so bili Ribčevi bogati kmetje, na kar spominja lepo obnovljena domačija. Za odkup domačije si je zelo prizadeval  duhovnik, pisatelj, Fran Saleški Finžgar, ki je predlagal zbiranje finančnih sredstev  celo po šolah. Uspel je in to je bila prva rojstna hiša, spremenjena v muzej pri nas. Muzeju je podaril  tudi nekaj zanimivih eksponatov iz tistega časa.

Iz vasice Vrba smo se napotili v vas Breznica, kjer smo si ogledali Janšev čebelnjak. Anton Janša je bil namreč zelo napreden čebelar, pionir modernega čebelarstva.

Nadaljevali smo do vasi Doslovče pod vznožjem Stola, kjer stoji rojstna kajža Frana Saleškega Finžgarja, duhovnika, pisatelja, prevajalca in mladinskega pisatelja. Najbolj znano njegovo delo je roman Pod svobodnim soncem, kjer prikazuje spopad med Slovani in Bizantinci.  Pisal je tudi ljudske povesti in igre  kot Divji lovec, Razvalina življenja…Finžgar je zelo cenil Prešernova dela in marsikdaj svetoval pisatelju Janezu Jalnu.

Naslednja vasica, ki leži pod Stolom, je kraj Rodine, kjer stoji rojstna hiša živahnega duhovnika in pisatelja Janeza Jalna. V njegovem času so se pričela arheološka raziskovanja Ljubljanskega barja in njegovih davnih naseljencev koliščarjev. To je Jalna močno pritegnilo in z dodatkom njegove bujne domišljije je nastalo  znano delo Bobri v treh knjigah. Rad pa je opisoval tudi kmečke gospodarje, divje lovce, živali in naravo.

Ker je bilo sončno in prijetno toplo, smo uživali v gorenjskem zraku, lepih razgledih in novih spoznanjih o pomembnih možeh, ki so bogatili slovenski jezik in narodno zavest. 

Zapisala: Elica Brelih

Slike:  Jože, Elica, Majda, Mojca