Po moreče vročem poletju so smo se Zimzeleni odpravili na prvi jesenski pohod ob reki Idrijci od Idrije do Idrijske Bele. Prvi del poti vodi ob rakah, vodnemu kanalu, ki so ga zgradili v 16. stoletju do Idrije do jeza pri Kobili. Voda je gnala številna vodna kolesa za potrebe idrijskega rudnika. Mimo stavbe, v katerem je Kamšt - ogromno vodno kolo, ki je nekoč poganjalo črpalke za dvigovanje vodo iz globin rudnika, smo prišli do Jožefovega jaška in Scopolijevega spominskega vrta. Idrija ima bogato naravoslovno dediščino, tu so delovali ali se rodili znameniti možje, ki so raziskovalinnaravo Idrije in okolice: Scopoli, Hacqet, Hladnik, Freyer, Dežman in drugi - njim v spomin je posvečena pot ob rakah. V Scopolijevem vrtu so zbrane številne rastline, ki so jih ti botaniki prvi opisali in tri nosijo tudi njihova latinska imena – kranjski volčič, tevje in hladnikovka.

Pot ob rakah je bila pod krošnjami starih jesenov in dobov prijetno senčna. Pri izvirubstudenčka z dobro pitno vodo smo pomalicali in kmalu smo bili pri sotočju Zale in Idrijce, kjer so še vidne italijanske utrdbe rapalske meje. Še pogled preko struge Idrijce na izvire pri Podroteji in že smo se poslovili od treh Zimzelenov, ki so po visečem mostu prečkali reko in se z avtobusov odpeljali v Idrijsko Belo. Ostali smo nadaljevali pohod nad strugo Idrijce mimo jeza pri Kobili proti Idrijski Beli. Reka je urezala ozko dolino, pobočja nad strugo reke so strma, celo skalnata, da je ponekod komaj dovolj prostora cesto na desnem bregu in pešpot na levem. Sonce je že toplo grelo, ko smo končali pohod na senčnem vrtu stare gostilne v Idrijski Beli.

Zapis: Sonja Zalar Bizjak

Foto: Željko J.