Zimzeleni nad Radenskim poljem

V mesecu marcu Zimzelenom vreme ni bilo naklonjeno in tudi na prestavljen datum pohoda je slabo kazalo. Dež po dvanajsti uri v okolici Grosuplja! Na pot smo se zato odpravili ob sedmih zjutraj, se odpovedali jutranji kavi in ob osmih že korakali po  gozdni cesti iz Čušperka proti Staremu gradu. Pogled nam je uhajal kvišku proti veliki zastavi, ki je vihrala na V. Ostrem vrhu in ko smo prišli do odcepa poti nanj, odločitev ni bila težka. Gremo gor, saj je pot suha, ker dežja tu še ni bilo. S skalnega grebena se nam je odprl pogled na kraško Radensko polje in okolico, pa proti Kumu in na Gorjance, kamor oblačnost še ni segla, sever in zahod pa so že zagrinjali sivi deževni oblaki. Na Ostrem vrhu (657 metrov) je prijeten prostor za malico in uživanje, celo manjši razgledni stolp so postavili, od koder se ob lepem vremenu vidijo Julijske Alpe.

Na vrhu se nismo dolgo zadrževali, vabile so nas ruševine Starega gradu Čušperk na sosednjem vrhu (668 metrov). Stari grad sodi med naše najstarejše gradove, v 12. stoletju so ga pozidali oglejski patriarhi in ga dajali v najem različnim plemiškim rodbinam. Fevdniki so se imenovali vitezi Čušperški in so grad naseljevali do leta 1573, ko je bil v kmečkem uporu porušen. Na grebenu, na katerem stojijo ostanki debelih zidov, nas je zajel zahodni veter, ki je gnal oblake in vedeli smo, da je čas za vrnitev.

Med vračanjem v Čušperk nas je ob enajsti uri zajel rahel dež, ki ni motil dobre volje, saj smo bili na dveh vrhovih, za katere do tega dne ni nihče vedel.

Besedilo: Sonja Zalar Bizjak

Slike: Željko J.