Po nočnem dežju se je rodilo sončno jutro, v katerem so se belo bleščala pobočja in vrhovi nad 600 metrov nadmorske višine, ki jih je pobelim marčevski sneg. Zimzeleni smo se polni pričakovanja odpeljali proti Medvodam in po dolini Ločnice na Topol. Cesta je bila kopna, vse naokoli pa je ležal svež sneg, ki ga je sonce hitro talilo.

S Topola smo se povzpeli k  cerkvi sv. Katarine, od koder ni bilo daleč do vznožja Jeterbenka, 774 metrov visokega gozdnatega vrha. Tu nas je najbolj očaral pogled na zasnežene Karavanke in Kamniško –Savinjske Alpe, kajti čisto ozračje je poskrbelo za širne razglede. Tisti Zimzeleni, ki so se povzpeli še na vrh Jeterbenka, so bili deležni razgleda proti vzhodu, na bližnjo Grmado in Šmarno goro in naselja pod njima. 

 Z vrha smo nadaljevali pot proti Golemu Brdu, spotoma na tablah Učne poti spoznavali značilne lesnate in zelnate rastline ter žival, ter opazovali cvetoče znanilke pomladi, ki so cvetele na osončenih gozdnih tleh. Ko smo prispeli do Slavkovega doma na Golem Brdu ni bilo več niti sledu o zapadlem snegu, tu nas je že čakal avtobus in po okrepčilu smo se odpeljali proti domu.

Tekst: Sonja Zalar Bizjak

Fotografije: Željko Jadanić in Sonja Zalar Bizjak