Stališče Zdravstvenega doma Vrhnika:
Predlog novega Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči (NMP)
Ministrstvo za zdravje je pripravilo predlog novega Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči. Pravilnik je v javni obravnavi do 22.05.2015 in do tega dne Ministrstvo za zdravje sprejema pripombe na predlog pravilnika.
Cilj ministrstva je, da s sprejemom tega pravilnika pristopi k reorganizaciji sistema nujne medicinske pomoči, s katero želi doseči izboljšanje sistema NMP ter tako boljšo, kakovostno in enotnejšo oskrbo prebivalcev na celotnem območju Slovenije.
V Zdravstvenem domu Vrhnika z obžalovanjem ugotavljamo, da pravilnik v pretežni meri ni v funkciji zgoraj navedenih ciljev. Pravilnik dobro opredeljuje delovanje Urgentnih centrov (UC) in dobra je tudi ideja skupne dispečerske službe. Pozdravljamo tudi dobro opredelitev potrebnih izobraževanj in znanj za zdravstveno osebje.
Nikakor pa ne izboljšuje NMP in predvsem ne neprekinjenega zdravstvenega varstva za vse tiste prebivalce, ki ne živijo v neposredni bližini UC. Pravilnik prinaša centralizacijo NMP na nivoju države in predvideva izboljšanje zdravstvenega varstva za najbolj urgentne primere, na ta račun pa poslabšuje dostopnost in kakovost zdravstvene oskrbe za preostale akutno zbolele. Izboljšuje torej situacijo za 3 do 5 % obravnavanih pacientov NMP, poslabšuje pa za preostalih vsaj 95 %. Po nekaterih ocenah naj bi bila s tem pravilnikom opredeljena NMP in neprekinjeno zdravstveno varstvo, ki prehaja v prekinjenega in časovno omejenega, celo precej dražje od obstoječega sistema.
Iz navedenih razlogov predlagamo Ministrstvu za zdravje, da generalno spremeni pravilnik na način, da združi v obstoječem predlogu pravilnika opredeljene urgentne centre in dispečersko službo z enotami NMP v zdravstvenih domovih po Sloveniji. Te NMP lahko dodatno usposobimo ter opremimo in tako bomo dobili dobro delujoč sistem NMP in neprekinjenega zdravstvenega varstva. To bo resnično neprekinjeno ter ves čas dostopno in ne tako, kot po sedanjem pravilniku, v pretežnem delu Slovenije ob sobotah in nedeljah ter praznikih omejeno na osem ur dnevno. Tako bomo poskrbeli za vse paciente NMP (urgentne primere in tudi tiste akutno zbolele), poleg tega pa bi bil ta pristop najverjetneje tudi cenejši.
Primer ZD Vrhnika
- ZD zagotavlja primarno zdravstveno varstvo za občane občin Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer. Skupno nekaj čez 24.000 ljudi na površini dobrih 168 km2. Naša enota NMP pa večkrat poskrbi še za občane Horjula, Žiri in včasih tudi Logatca. Poleg tega pa je na našem področju 25 kilometrov avtoceste in še več kilometrov železniške proge (povečana nevarnost množičnih nesreč).
- Enota NMP je v ZD Vrhnika začela delovati v drugi polovici leta 2013. Od takrat sta v ambulanti NMP ali na terenu 24 ur na dan in vse dni v letu prisotna zdravnik in diplomirani zdravstvenik. Poleg tega pa je na Vrhniki še izpostava reševalne postaje Ljubljana s stalno prisotnim reševalcem in diplomiranim zdravstvenikom.
- Po predlogu pravilnika, bi bilo na Vrhniki stalno prisotno samo reševalno vozilo z diplomiranim zdravstvenikom in reševalcem (ekvivalent današnji reševalni postaji) , ob sobotah, nedeljah in praznikih pa v ambulanti še dežurni zdravnik. Vendar ta samo 8 ur na dan.
- Prebivalcem občin Borovnica, Log-Dragomer, Vrhnika in delno tudi sosednjih občin bi z uveljavitvijo predlaganega novega pravilnika bistveno poslabšali zdravstveno varstvo in to je s človeškega vidika nesprejemljivo, z zakonskega pa najmanj sporno.
- S tako situacijo se na tem področju pri zagotavljanju NMP in neprekinjenega zdravstvenega varstva ne bi vrnili samo dve leti nazaj (ko še nismo imeli tako oblikovane enote NMP), ampak kar desetletja.
- Ko v ZD še nismo imeli enote NMP je bila dostopnost in kakovost zdravstvene oskrbe na tem področju bistveno slabša. Zdravniki so opravljali dežurno službo in če je v času delovanja ambulante prišlo do nujnega primera, sta zdravnik in medicinska sestra zaklenila ambulanto in odšla na intervencijo. Redno naročeni pacienti in ostali v čakalnici pa so čakali nedoločen čas na vrnitev zdravstvene ekipe. Poleg tega so ambulante težko sprejemale nenadno obolele in s tem nenaročene, ker je bilo že naročenih pacientov preveč.
- S postavitvijo enote NMP so se te težave v glavnem rešile. Zaposlili smo mlado, motivirano in visoko strokovno ekipo zdravstvenih delavcev, ki je v tem času dveh let rešila že marsikatero življenje. Poleg tega pa pomagala velikemu številu akutno obolelih pacientov. V ZD smo veseli, da imamo takšno ekipo, po številnih pozitivnih odzivih in pohvalah občanov pa vidimo, da so z njenim delom zadovoljni tudi tisti, ki potrebujejo njeno pomoč.
- V ZD Vrhnika imamo tudi rentgen in kakovosten laboratorij, ki sta nujna za dobro delo ekipe NMP.
- Sprašujemo se torej zakaj rušiti nekaj, kar odlično deluje in se vračati na sisteme iz preteklosti (vsaj na našem teritoriju). Sami ne najdemo odgovora in žal nam zadovoljivega niso dali niti snovalci novega pravilnika. Spomin na slabosti preteklih pristopov pa je še živ in lahko bi rekli, da rane še pečejo.
PREDLOGI REŠITEV:
1.) Predlog novega pravilnika spremenimo tako, da v pravilniku dobro zamišljenim urgentnim centrom in ideji enotne zdravstvene dispečerske službe, priključimo mrežo NMP v zdravstvenih domovih. Tej pa dodamo potrebna izobraževanja in delno tudi opremo, ki je predvidena v predlogu pravilnika.
2.) Če takšna rešitev iz nam neznanih razlogov res ni sprejemljiva, pa v imenu prebivalcev tega področja predlagamo in zahtevamo ustrezno dimenzioniran Satelitski urgentni center (SUC) na Vrhniki. SUC vključuje tudi stalno prisotnost urgentnega zdravnika. To zahtevo podpirajo naslednja dejstva:
- Naša enota NMP je v prvem četrtletju 2015 opravila 2341 pregledov, od tega je bilo 114 nujnih intervencij na terenu in 162 nujnih hišnih obiskov. Od vseh obravnav smo napotili v bolnišnico samo 10,3 % pacientov. V nočnem času med 20. uro in 7. uro je bilo povprečno 4,8 obravnav na noč.
- Povprečni dostopni čas pri nujnih intervencijah je bil 11 minut in 12 sekund. V tem času sta bila na kraju dogodka zdravnik in diplomirani zdravstvenik. Za nujno reševalno vožnjo naj bi vozilo iz UC Ljubljana potrebovalo 19 minut. Lahko torej rečemo, da bi se povprečni dostopni čas zdravnika iz sedanjih dobrih 11 minut podaljšal na pol ure. O življenju pa dostikrat odločajo minute, torej hitrost in kakovost intervencije.
- Pri dostopnem času zdravnika ne smemo pozabiti, da je avtocesta na relaciji Ljubljana – Vrhnika dostikrat slabo pretočna (preobremenjena predvsem poleti in ob praznikih, da nesreč ne omenjamo).
- SUC na Vrhniki bi lahko skrbel za prebivalce občin Borovnica, Log-Dragomer, Horjul, Vrhnika in Žiri.
V teh občinah živi na 251 km2 več kot 32.000 prebivalcev, ki si zaslužijo dostopno in neprekinjeno zdravstveno varstvo. Temu SUCu bi morebiti lahko priključili tudi področje Logatca s 13.300 prebivalci in za prebivalce Logatca bi bilo bolje, da na poti v SUC že naredijo tretjino poti do UC. Po predlogu pravilnika naj bi bili pod SUC Postojna, kar pomeni, da bi se z vožnjo v Postojno oddaljevali od UC.
Seveda bi moral biti SUC za 45.330 prebivalcev na 424 km2 površine ustrezno dimenzioniran, da se ne bi zdravstveno varstvo prebivalcev v primerjavi s sedanjim stanjem preveč poslabšalo.
- V ZD Vrhnika, že imamo visoko usposobljeno in motivirano ekipo zdravstvenega osebja NMP, ki odlično sodeluje z lokalnim okoljem in ostalimi ambulantami v ZD. Dobro sodelovanje ekipe NMP s primerno usposobljenimi gasilskimi društvi omogoča hitre posege, kakovostno zdravstveno oskrbo in s tem reševanje človeških življenj. S tem pa ne moremo eksperimentirati in v živo preverjati pravilnika, ki v večinskem delu Slovenije in tako tudi na našem področju, nima podpore. Ima pa veliko nasprotovanj tako laične, kot strokovne javnosti.
Roman Strgar
Direktor ZD Vrhnika
