Štirje stebri Obreda

Vrelec mladosti učinkuje, kadar ga s pozornostjo in brez naglice delamo vsak dan. Neprekinjenost izvajanja je prvi steber obreda. Drugi je delanje v miru brez časovnega pritiska t.j. zgolj zato, da ga odkljukamo. S takim izvajanjem obreda podremo tudi prvi steber. Tretji steber je negovanje prisebnosti. S prvim in drugim stebrom t.j. z neprekinjenim izvajanjem v miru, se v izvajalcu neopazno izgrajuje moč prisebnosti in moč samo-opazovanja. Človek, ki mu vsakdanja opravila poberejo vso pozornost, nima moči, da bi jo preusmeril nase, torej je ves dan zunaj sebe – nepriseben. Npr. oseba zatopljena v neko opravilo, govorjenje ali branje ne opazi svoje miselne in telesne drže v tistem hipu. Človek pozornost obrne nase le v primeru slabega počutja, kadar ga telo z bolečino v to prisili. Ko so ti trije stebri negovani dovolj časa, ko se nabere dovolj pozornosti sedanjega trenutka, se s človekom zgodi nekaj, kar si ne zna razložiti, nekaj, kar ga trajno spremeni.  Izgradi se četrti steber  obreda – povezanost z močjo. Te povezanosti ni mogoče opisati, ker je doživetje, občutje in stanje biti.   

Priziv moči

Novorojenček je v celoti povezan z močjo. Nima razuma, ki bi mu narekoval, kako se mora obnašati v dani situaciji, vse že ve. Z govorjenjem, posnemanjem odraslih, odhodom med druge ljudi v vrtec in šolo, človek vse bolj misli, kako se mora obnašati. S to naučenostjo pa se zabrisuje povezanost z močjo, ki v sleherni situaciji vodi osebo v najboljši možni odziv. Vrelec mladosti je dobeseden prehod v čas pred razumom. Pod razum je mišljen tisti del znanja, ki se ga človek nauči s posnemanjem in napametnostjo. Ne pa tistega tihega znanja, ki je plod doživetij in izkušenj. Tako kot je nek slovenski slikar dejal, da je 20 let potreboval, da je pozabil, kar so ga učili v šoli, da je našel samega sebe, tako je z vsakim, ki želi priti do Bitja, pokopanega pod sloji in sloji mrtvega-napametnega znanja. Človek misli, kako se mora obnašati, ker ga vse življenje učijo tega z nagrajevanjem in kaznovanjem. Da bi se izvil iz tega primeža, potrebuje moči. Da bi prišel do moči, mora začeti negovati tišino v sebi in nehati poslušati svojo (od zunaj vnešeno) pamet, ki mu narekuje neumnosti. Zato Obred pomlajevanja, kajti svojo misel mora pomladiti, jo osvoboditi 'tuje inštalacije', ki ga prisiljuje v starikavost, odvisnost od reči in ljudi, v nemoč in bolehnost.

Priprava na obremenitve dneva

V poslovnih šolah učijo, da je v dobri pripravi 80% vsega dela. Enako, če ne še bolj, to drži v pripravi telesa in uma ter bitja na obremenitve tistega dne. Kadar človek dan začne brez hotene in zavestne naravnave na mir in prisebnost, nima nobene možnosti, da bi ga preživel v miru in pri sebi. Človeka vsakdanja opravila vlečejo navzdol in navzven, tako ima vsak dan manj moči, da bi to preusmeril v navzgor in navznoter. Zato Obred pomladitve, ker vso razpršeno moč ponovno zbere nazaj v samo bitje, Kapljico po kapljico, neopazno vsak dan po malo se moč steka nazaj v bitje, ki jo prebujeni izvajalec vedno močneje zaznava in občuti. Vedno razločneje razume njeno govorico in vedno bolj sigurno in pogumno jo uboga.

Nevtralizacija škodljivih učinkov dneva

Obred je celostna vadba, neguje telo (z razumom) in bitje (ne-um). Sleherna misel in čustvo je vibracija, ki se zaje v telo. Npr. stres in strah se zarivata v srednji del telesa v trebuh in prebavila, v jetra in ledvice. Telo je pod pritiski vsakdana v stalnem trebušnem, prebavnem in dihalnem krču. Nemoč uresničevanja samega sebe se zariva v vrat in hrbtenico in ukleščata vse pretoke krvi, hormonov, živcev in limf. Upiranje procesu življenja uklešča medenico in okvarja kolke, hrbtenici pa onemogoča stabilnost in pokončnost.

Obred je negovanje telesne simetrije in umskega ravnotežja. Če smo sedeli predolgo, četudi v poravnani drži, obred učinke sedenja nevtralizira. Če smo bili izpostavljeni jeznemu ali nervoznemu človeku, obred te vibracije počisti iz telesa. Če smo bili sami jezni, nemirni, prenapeti, obred to povrne v prvotni položaj nevtrale. Razumeti je treba, da prva izvedba obreda ne da takega učinka, to si je treba na nek način prigarati. Dovolj dolgo je treba čistiti, da pridemo do nule, nato pa čistimo vsak dan sproti. Ta čistka je vse prej kot prijetna. Telo se mora znebiti tujkov in ne gre drugače, kot skozi neprijetna izločanja vseh vrst - vročina, driskanje, bruhanje, slabost, omrtvičenje, glavobol, zobobol, bolečine povsod po telesu in organih. Brez vedenja o tem, se teh čiščenj človek prestraši in ponovno pade v tako stanje telesa in uma, ki ne dovoljuje ozdravitve. Zato je vodstvo vsaj v prvih mesecih nujno potrebno.

Brez odlašanja in brez izgovorov

Ko človek začuti klic po spremembi, se mora nanj takoj odzvati in ne odlašati niti trenutka. Odriniti mora stran vse pomisleke in prigovarjanja razuma, ki se po pravilu upira spremembi. Ko se za spremembo odloči, ne sme dovoljevati nobenega cincanja in nobenega premišljevanja in odnehanja. Tiho in ponižno se sooči z vsem, kar mu sprememba prinese. Ob težavah ne klecne in se ne smili samemu sebi. Zaupa odločitvi in od nje ne odstopa. Vztrajno premaguje svojo lenobo, dokler jo ne izrine iz sebe. In nepopustljivo neguje prisebnost, dokler le-ta ne postane zvezna in neprekinjena. To je pravi pristop k obredu in daje gotove rezultate in ozdravitve... človeka pa obsije nek žar, ki je plod zmage nad seboj.