Organizacija je priznanje podelila avgusta v Madridu in sicer je bil preventivni program razglašen za najbolj inovativnega na svetu. Za ta naslov se je potegovalo več kot 100 članic svetovne zobozdravstvene organizacije, v ožji izbor so prišle 4 države, med drugim tudi Slovenija. Kot smo že omenili, program že dolga leta vodi Matej Leskošek, dr. dent. med., ki je v pogovoru za Naš časopis dejal, da priznanje razume kot dokaz prave poti po kateri Slovenija stopa že skoraj štiri desetletja, hkrati pa je to tudi dobra popotnica za prihodnost. Da gre za je izjemen uspeh tako na državni kot na lokalni ravni, je pritrdil tudi direktor Zdravstvenega doma Vrhnika Roman Strgar, ter dodal, da je še kako ponosen, da tako priznanje prevzema njihov zaposleni.

Tekmovanje za čiste zobe je začela prim. mag. Tatjana Leskošek Denišlič, dr. dent. med., leta 1979 na OŠ Kette Murn v Ljubljani, od tam pa se je v naslednjih letih z njeno vztrajnostjo in dokazovanjem dobre prakse razširilo na praktično vso Slovenijo. V projektu je v lanskem letu sodelovalo že 740 slovenskih osnovnih šol, zavodov in domov za otroke s posebnimi potrebami. V skoraj štirih desetletjih tekmovanja je zobna gniloba pri slovenskih otrocih drastično upadla: KEP indeks se je iz 5,1 (v letu 1987) zmanjšal na 1,8 v letu 2013. Rezultat bi lahko bil še ugodnejši, a zadnja leta opažajo, da se ustna higiena zopet slabša. Razlog pripisujejo nezavidljivemu gospodarskemu stanju, globalni krizi, povečani nesigurnosti in nenazadnje revščini. Za nameček je potrebno tudi več dobre volje in potrpljenja kot nekoč, da se otrokom privzgoji redno umivanje zob.

Priznanje je potrditev pravilne odločitve pred desetletji in trdega dela zobozdravstvenih delavcev, šolskega kadra, staršev in nenazadnje tudi otrok. Če je to delo pravilno ovrednotila svetovna zobozdravstvena organizacija, ni vrag, da ga ne bi z ugodnejšimi finančnimi jasli podkrepila tudi država. Kot je v izjavi za javnost zapisal predsednik slovenske stomatološke sekcije prim. Gorazd Sajko, dr. dent. med., bi bilo prav, da bi pristojna ministrstva podprla tekmovanje v svojih prizadevanjih ne le na deklarativni ravni, ampak tudi na konkretni ravni. Z nekaj tisoč evri državnih sredstev bi bilo delo zelo olajšano. Nenazadnje je potrebno otroke tudi nagraditi, saj jim, žal, zdravje še ni vrednota oziroma motiv, kot je nam, odraslim.

Gašper Tominc, foto: arhiv ML