Vsak dan smo izpostavljeni napadom virusov, bakterij in zajedavcev. Naše telo je tako rekoč v vojnem stanju z njimi in samo imunskemu sistemu se lahko zahvalimo, da jim kljubujemo. Bojevniki prve vrste so levkociti, ki jih imamo v mikro litru od 4000 do 10000. Nastajajo v mozgu, nekaterih žlezah in največ v črevesju. Zato ni čudno, da jih je premalo, če prebavila ne delujejo v redu. K sreči pa ima imunski sistem »dober spomin« in ko so se protitelesa ustvarila, se ob ponovnem napadu tvorijo pospešeno.

Z zdravilnimi zelišči se lahko utrdimo. Ameriški slamnik je dokazano najboljši utrjevalec imunskega sistema. Po štirih tednih jemanja ekstrakta se znatno poveča število limfocitov.

Lišaji s kar 200 učinkovinami znižujejo razmnoževanje povzročiteljev bolezni v dihalih in prebavilih, s svojim antbiotičnim delovanjem jih celo uničijo. Nimajo pa stranskih učinkov, kot sintetična zdravila. Bezgovo in lipovo cvetje je že dolga leta znano kot čaj za potenje, kar je najhitrejši način izločanja strupov iz telesa. V milejši pripravi pa blažita oba prehladne težave.

Kar nekako pozabljeno pa je zažiganje in dimljenje zelišč. V davnini so ljudje z daritvami pošiljali bogovom sporočila v zahvalo ali kot klic na pomoč. Danes pa s tem pričaramo prijetno vzdušje, otroke pospremimo v blagi spanec ali po pisarnah prečistimo delovno klimo. Tudi zdravilni učinki nam pridejo prav. Pri iskanju rastlinskih sporočil, ki nastajajo ob sežiganju, lahko odkrijemo prav poseben svet.

Pot vonjav iz nosa do zaznave v možganih je res kompleksna. Dišave so z zrakom spojene molekule, ki jih zaznamo samo, če imamo na voljo primerne receptorje. Ločimo kar nekaj tisoč vonjav in to ali so nam prijetne ali ne, je v glavnem odvisno od okolja in doživetja prve zaznave. Lahko pa z dišavami vplivamo na počutje. Kadilo je sestavni del mnogih verskih obredov in namesto eksotičnih smol lahko uporabimo doma smolo brina, smreke ali bora. Pelin odpravlja napetosti, uporabljajo ga tudi za čiščenje prostorov. Brin ubija glivice, zato služi za razkuževanje bolnikove sobe. Mešanica kolofonije in borove smole čisti pljuča, smrekova smola pomaga pri revmi in kožnih boleznih.

V mešanicah se posamezne učinkovine dopolnjujejo in povečujejo učinke. Če želimo pomiritev, dodamo miri sandalovino, mastiks, cimet in kardamom. Pred infekcijami ščitijo brin, cedrovina, jelkove iglice in smola. Lažje zadihamo ob iglicah duglazije, mentola, kamilic in ob hrastovi skorji. Za zmanjševanje želje po hrani so primerne kiselkaste vonjave pa tudi vanilije in tonka semen. Evkalipt in pomarančna lupina stimulirata imunost.

Ko se nas lotijo težave, si pomagamo s Hildegardino mešanico:

20g roženkravta

10g piretrovca

10g muškatnega prahu

Pri nahodu jo njuhamo, pri glavobolu jo posolimo in potresemo po kruhu, zoper prehlad žličko prekuhamo v vinu in pri gripi poližemo z dlani. 

Pogrejemo pa se lahko ne samo s toplimi oblačili, ampak od znotraj z ingverjem, cimetom in hrano, ki je topla (proso). Meso začinimo z mešanico popra, pimenta, brinovih jagod, kumine in koriandra. Punč si pripravimo iz ananasovega, pomarančnega in limoninega soka, klinčkov, cimeta in sadnega čaja.

Po Kneippovih novicah pripravila Francka Čuk