Ne tokrat Vrhnika ne bo šla v pozabo.Za to bomo poskrbeli Vrhničani, združeni v eno kot leta 91, ko so zagrmeli tanki v prvi oklepni brigadi. Govorim o požaru v Kemisu na Vrhniki in njegovih posledicah. Ne birokrati ne morebitni krivci ne bodo pahnili katastrofo kar tako v pozabo, da se preje ne ugotovi krivca, sanira posledice in ugotovi škodo, ki je nastala tako materialno kot zdravstveno.

Lepo, da je predsednik republike priredil sprejem za gasilce in vse, ki so sodelovali pri gašenju požara in nudili morebitno  nujno medicinsko pomoč in se jim javno zahvalil. Vendar bi lahko tudi odprl svoj reprezentančni mošniček, vzel iz njega nekaj cekinov, naročil nekaj avtobusov pri Beno-Tursu in vse skupaj odpeljal recimo na Pokljuko na psihofizično rehabilitacijo. Tam bi kot vrhovni poveljnik obrambnih sil mobiliziral zdravniške ekipe, ki vsem opravili natačne zdravniške preglede tako pluč kot krvi, saj so se gasilci pri požaru nadihali strupenih snovi. Po podatkih, ki jih imam, so imeli samo 6 kisikovih kompletov. O čem govorim, o prvi sanaciji požara, o psihofizični terapiji gasilcev, ki so po mojem mnenju zaradi razsežnosti in zavedanju kaj gasijo doživeli tudi  šok.

Kdaj so se fantje zavedali kaj gasijo in kako  je zadeva nevarna za njih in bližnje prebivalce ne vem, vem pa, da so s svojo hrabrostjo preprečili zelo hudo katastrofo. In tu si fantje zaslužijo vso pozornost in vso oskrbo, da se čim preje vrnejo v svoje prostovoljne gasilske enote.To ni prvikrat, da so dokazali svojo hrabrost. Že v osamosvojitveni vojni so se dokazali pri sanaciji požara raketiranja Vrhnike leta 1991, zato imajo na svojem praporu tudi  pripet trak z  Zlatim častnim znakom svobode republike Slovenije.

Toliko tudi predsedniku republike v razmislek.

Vid Drašček Vrhnika