Njihova naloga je bila teoretično lahka: proga z nekaj ovinki, vzvratna vožnja in pobiranje različnih vrst zabojnikov. »Zdi se enostavno, a če veš, da moraš to opraviti z vozilom, ki ga ne uporabljaš in rokovati s tujo hidravliko, potem vse le ni tako preprosto. Sicer imaš pred nastopom nekaj minut za pripravo in ogled mehanizacije, a to še vedno ni isto, kot če bi delal z lastnim tovornjakom,« nam je povedal Boris. Nekatere skupine so se pomerile že takoj po prihodu, ob 8. uri, drugi pa so morali na nastop počakati. Zmagovalna vožnja odvoza odpadkov vrhniške ekipe se je začela ob približno pol desetih. Trajala je 138 sekund, torej malo več kot dve minuti. Rezultat je bil odličen, pravita Andrej in Dejan, nato pa so se začele najdaljše ure v njihovem življenju. »Nekdo od nas je nenehno stal pri zapisnikarski mizi in spremljal rezultate drugih ekip. Uf, je bilo naporno in živčno.«
Po urah živčne vojne, je bila bitka dobljena: vrhniška trojka je bila razglašena za najhitrejšo v Sloveniji, kar je bil svojevrsten fenomen, saj tovrstna priznanja navadno poberejo ekipe večjih komunalnih služb. Veselje v ekipi je bilo nepopisno, saj tolikšnega uspeha niso pričakovali. To je tudi »zgodovinski« uspeh za Komunalno podjetje Vrhnika, saj na omenjenem tekmovanju ni nikoli doseglo katero od prvih treh mest. Edini grenak priokus, ki ga je pustilo tekmovanje, je bila kristalna lovorika, ki jo vrhniška zmagovalna ekipa ni dobila, saj jo je organizatorju zagodel škrat nerodnosti in se je razbila še pred podelitvijo. Fantje sedaj čakajo na novo…

Gašper Tominc