Zadnji letošnji pohod izven občinskih meja smo Vandrovke prehodile že 1. oktobra. Takoj na začetku poti smo se ustavile pri informativni tabli,  na kateri so označene posamezne znamenitosti. Vodnik Jože nas je kaj kmalu opozoril na velike kamne, na katerih je vklesana razdalja v miljah, na obzidan vodnjak, katerega voda je služila za potrebe vaščanov in na bližnji kal, v katerem se je napajala živina. 
Za smerokaz so ob poti postavljeni večji kamni, poslikani z zelencem – kuščarjem. Tako označena pot je speljana mimo posameznih drevesnih vrst , ki so označena z belimi tablicami z zelenim napisom v slovenščini in latinščini, mimo škavnic, v katerih je bilo videti nekaj vode, skrivališča tihotapcev, jazbeca, kotanjice v obliki stopala, ostankov apnenice in do dolinice, ki označuje prostor, na katerem je leta 1921 najden zaklad v obliki srebrnikov in zlatnikov. 
Odločile smo se, da tudi same poskusimo srečo in kaj kmalu ugotovile, da je zaklad zelo dobro skrit.  Preostalo nam ni nič  drugega, kot da nadaljujemo pot mimo obzidanega vrta, Rudetove ledenice, v kateri so zlagali led in ga v poletnem času vozili v Trst. 
Lahek, sproščujoč pohod smo zaključile pri cerkvi sv. Antona, pred katero so zasajeni mogočni kostanji. V imenu Vandrovk se za vse letošnje organizirane pohode izven Vrhnike zahvaljujem Elici, vodnikoma Jožetu, Frenku in našemu Andreju, ki vedno popazi , da kdo ne zaide iz smeri pohoda.

Zapisala: Vesna

Slike: Vesna Stare