Začeli so že pri tabli Bevke in jo popackali. Po nekaj sto metrih so se spravili na komaj dobro obnovljeno znamenje ob cesti, ki v več kot sto letih, odkar stoji na tem mestu, ni bilo oskrunjeno. Nadaljevali so na drugem koncu vasi, popackali avtodom in se nato spravili še na obzidje pokopališča. Zanimivo je pa nekaj: za mazače je značilno, da delajo v zavetju teme, ti, ki so mazali po Bevkah, pa so se na veliko podpisali na pokopališki zid. Dokazali so, da še kako drži pregovor, ki pravi: samo vesolje in človeška neumnost sta brezmejna.

LM