Gre za tako imenovani »Projekt Deblak« v okviru katerega študenti arheologije in prostovoljci, pod strokovnim vodstvom Skupine STIK in Zavoda za podvodno arheologijo, vsako leto izdelajo zgodovinsko plovilo z namenom promocije reke Ljubljanice in njene dediščine. Letos so od spomladi dalje izdelovali rimski deblak, izključno z ročnimi orodji, del teh so bila rekonstruirana rimskodobna tesarska orodja. Tako je iz hrastovega debla nastal čoln, na katerem je prostora do največ štiri oseb.

Splavitev v Ljubljanico je pritegnila veliko pozornosti. Organizatorji so dopoldne popestrili še z rimskim vojaškim taborom, rimsko tržnico in kuhinjo, namiznimi igrami tistega časa in otroškimi kreativnimi delavnicami. Plovilo so pred spustom v reko po rimsko blagoslovili in se priporočili rimskim vodnim bogovom. Po brunih, ki so jih podkladali pod plovilo, so ga potisnili do želenega mesta in ga nato po leseni drči spustili v zeleno Ljubljanico. Na kopnem težko in nerodno plovilo se je v reki iz grdega račka spremenilo v laboda: dvojica rimskih krmarjev je v spremstvu še nekaterih drugih plovila zaplula proti Ljubljani, kjer je pozno popoldne napovedan svečani sprejem v okviru festivala Noči v stari Ljubljani.

Po podatkih organizatorja naj bi bilo samo v Evropi znanih več kot 3000 deblakov, ki so skozi prazgodovino in antiko veljali za najpogostejše plovilo na celinskih vodah. Uporaba tovrstnih čolnov je ena glavnih značilnosti Ljubljanskega barja v vseh obdobjih. Kar se tiče rimskega obdobja in Vrhnike, naj bi tovrstna plovila za prevoz po reki večinoma uporabljali trgovci, ladjarji in čolnarji na liniji Navport in Emona, in sicer za prevoz tovora in ljudi.

Gašper Tominc, foto: GT