Danes petinštiridesetletni Franjo se je udeležil dveh misij Slovenske vojske (2006 in 2008/09) v Heratu, kjer je deloval kot vodnik službenega psa Kekeja v okviru enot protibombne zaščite. Fotoaparat je danes spremljevalec številnih vojakov, sploh odkar so naprave majhne, da jih je mogoče spraviti v vsak žep. Resda Franjotov ni bil takšen – za v žep -, kajti kot tradicionalist prisega na staro Leico, a fotografije z njo so lepše kot z večino novodobnih amaterskih škatlic. Naredil je na stotine posnetkov, za razstavo pa je izbral le nekaj ducatov najboljših, ki so prikazovale vsakdanje življenje Afganistancev, nekaj pa jih prikazuje tudi drobne utrinke iz vojaškega tabora. Človekoljubnemu in komunikativnemu Franju stiki niso delali težav, zato si je pridobil med domačini zaupanje, kar se pozna tudi na motivih fotografij. Beda in žalost vejeta iz njihovih oči, veselje pa se poraja ob drobnih dobrinah, ki so nam Evropejcem vsakdanja ali pa celo tako običajna, da se jih niti ne zavedamo. Kot je dejal Franjo, je Afganistan že od antike vojaški poligon, kar pa ni uničilo kolo nasilja, pa uničujejo vremenski ekstremi. Zdi se, da se je temu prilagodil edino mak, ki je generator opija in, kako ironično, ponovnih vojn. 

Na razstavi je poleg fotografij razstavljenih tudi več predmetov iz afganistanske kulture in življenja Nato vojaka. Zanimivo, med drugim so tudi posebni kartončki za sporazumevanje z domačini, kajti na njih so univerzalne ilustracije počutja, dejanj, dogajanja in podobno.
Razstava, ki sta jo kulturno obogatila Klara Jelovšek in Domen Šraj, bo odprta do 27. junija in nato od 1. do 28. septembra.

Gašper Tominc, foto: gt in Franjo Čretnik