Vrhnika, 10. maj – V cerkvi sv. Trojice nad Vrhniko so odprli razstavo del Simona Ogrina, slikarja, ki se je rodil pred 175 leti.
Razstavo je pripravilo Društvo Nauportus Viva v sodelovanju z Župnijo Vrhnika in Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika. »Letos obeležujemo 150. obletnico rojstva Ivana Cankarja, hkrati pa mineva tudi 150 let od smrti Dragotina Ketteja in 175 let od rojstva Simona Ogrina. V počastitev teh jubilejev odpiramo razstavo njegovih del, ki jih je njegov vnuk Rafael Javornik podaril Župniji Vrhnika. Na ogled so poleg podarjenih del tudi slike iz Ogrinove osebne zbirke ter dela, ki jih je za to priložnost prispevala njegova pravnukinja Mojca Lorber,« je povedala predsednica društva Nauportus Viva Marta Samotorčan.
Razstava, ki bo na ogled do 16. maja, obsega več Ogrinovih platen, skice, kataloge z ornamenti in posmrtno masko slikarja, ki jo je izdelal Stane Dremelj. V cerkvi sta na ogled tudi dve Ogrinovi freski na levi in desni strani ladje.
Slikarja je celovito predstavila Simona Kermavnar, umetnostna zgodovinarka, ki je dejala, da » …je Ogrin eden ključnih predstavnikov cerkvenega slikarstva poznega 19. stoletja na Slovenskem. Njegovo delo odraža temeljne značilnosti nazarenske umetnosti in historizma ter priča o tesni povezanosti umetnosti z verskim in družbenim okoljem.«
Simon Ogrin je bil predvsem sakralni slikar in freskant. Njegova dela najdemo po vsej Sloveniji ter na Hrvaškem (Trsat, Split, Metković). Specializiral se je za poslikave prezbiterijev, križevih potov, božjih grobov, vaških kapelic in cerkvenih bander. Njegov slog je bil nazarenski – religiozen, idealiziran, z močnim vplivom Janeza Wolfa, a bolj risarski in ploskovit. Od leta 1885 do smrti je sam vodil evidenco naročil: izvedel je okoli 30 prezbiterijev, 18 križevih potov, 16 kapelic in številna druga dela. Na Vrhniki si njegove poslikave lahko ogledate v cerkvi sv. Pavla na Hribu in v cerkvi sv. Trojice. Bil je tudi učitelj (vodil je tečaj slikanja al fresco v Ljubljani) ter avtor kratkega priročnika za slikanje na moker zid.
Odprtje razstave je pritegnilo veliko število obiskovalcev, cerkev je bila popolnoma polna. Med gosti so bili tudi predstavniki iz Metkovića, kjer je Ogrin poslikal cerkev sv. Ilije, s čimer se je simbolično povezala Vrhnika z mestom ob Neretvi. Kulturni program je obogatil Mešani cerkveni pevski zbor sv. Pavla, v imenu Zavoda Ivana Cankarja pa je zbrane pozdravila tudi Tatjana Oblak Milčinski.
Gašper Tominc
Foto: Gašper Tominc
Življenje
Simona Ogrina
Rodil se je 6. oktobra 1851 na Stari Vrhniki kot prvi od osmih otrok krojaču Luki Ogrinu in Mariji Skubelj. Slikarsko izobrazbo je začel pri šestnajstih letih v Ljubljani pri podobarju Avgustinu Götzlu, nato pa se je med leti 1872 in 1875 učil pri Janezu Wolfu. Študiral je na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah (1875–1877), kjer je prejel nagrado za najboljšo kompozicijo (slika Umor vojvode Galeaza Marie Sforza, danes v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani). Študij je nadaljeval na Dunaju (1878–1880). Leta 1884 se je dokončno vrnil na Vrhniko, se poročil z Elizabeto Tomšič (9. septembra 1884) in zgradil hišo ob Tržaški cesti. Imela sta sedem otrok. Umrl je 3. maja 1930 na Vrhniki.





