Ker menimo, da je vsepovsod po svetu uresničevanje naravovarstvenih aktivnosti tesno povezano z lokalno skupnostjo in gospodarstvom, se obračamo tudi na vas. Člani Ribiške Družine Vrhnika bi vas radi povabili k skupni akciji z imenom Vrnimo življenje naši reki . Z vašo pomočjo želimo narediti raziskave in sanirati razmere, ki so vse bolj alarmantne na področju ribjega življa v naših rekah Ljubljanici, Ljubiji, Bistri, Borovniščici in Logaščici na področju občine Vrhnika / Borovnica / Logatec / Brezovica. Člani ribiške družine zaskrbljeno ugotavljamo, da prihaja v omenjenih rekah že več desetletij do večjih ali manjših pomorov rib, ki jim botrujemo v veliki večini ravno ljudje. Najprej se je to dogajalo zaradi Industrije Usnja Vrhnika, Fenolita iz Borovnice, Ljubljanskih Mlekarn na Vrhniki in še bi lahko naštevali, saj so industrijske odplake odtekale neposredno v Ljubljanico. Seveda omenjeni industrijski obrati niso bili edini onesnaževalec na tem področju. V sklopu teh tovarn so poskrbeli za čistilne naprave, a jih večina ni dočakala tega desetletja. Toda pojavili so se novi onesnaževalci voda iz komunalnih odtočnih kanalov na Verdu, Vrhniki, Logatcu in Borovnici. Popis onesnaževalcev, ki smo ga ribiči po vsej Sloveniji naredili za državo in seveda zase, je bil zaključen ravno lansko leto. Ugotovili smo, da je onesnaževalcev vode v naši občini največ na kilometer tekoče vode v Sloveniji. Vsako gospodinjstvo, ki ni ali ne bo priključeno na nove čistilne naprave, ki se gradijo, spušča preko kanalizacijskega sistema v porečje naše zelene lepotice na desetine litrov nevarnih odplak v obliki pralnih praškov, različnih olj, čistil, kislin in podobnega, da ne naštevam. Tudi vsa umazanija z naših dvorišč se steka v reko. Da ne govorimo o uporabi gnojevke za gnojenje, kemičnih sredstev za zatiranje plevela in škodljivcev na poljih okoli Ljubljanice, ki pa jih prvi večji dež prav tako spere v reko, kjer se na nepropustnem rečnem dnu kopičijo in ležijo v vedno večjih količinah, ter neposredno delajo škodo na vodnem ekosistemu. Posledica tega našega početja je zmanjševanje vodnega življa v vodotokih porečja Ljubljanice. Zaradi različnih strupov, ki so se skozi desetletja naložili na dnu reke, se je občutno zmanjšala možnost naravne reprodukcije rib. Tudi tiste ikre, ki jih ribe med drstjo odložijo na dno vodotoka, zaradi strupov klavrno propadejo. Dno reke se vedno bolj zarašča z vodnim zelenjem zaradi organskih in anorganskih odpadkov. Rastlinje, ki se je razraslo v enormnih količinah, odžira kisik in življenjski prostor ribam. Zaraščenost reke in s tem njena nepretočnost je verjetno tudi eden od vzrokov velikih poplav, ki smo jim priča v zadnjih nekaj letih. Velike poplave so še dodatni vzrok izginjanja rib iz naših vodotokov. Že tako redke mladice rib odnese visoka voda iz vodotoka na polja, kjer, ko se voda umakne, žalostno poginejo ali pa so plen ribojedih ptic. Problem je tudi pojav vse večjega števila ribojedih ptic, kot so kormorani in čaplje. Vse skupaj botruje stanju, ki ga vidimo danes. Rib v naši reki skorajda ni več ! Ribiška družina in njeni člani se nenehno trudimo popraviti nastalo stanje, vendar za vidne rezultate in izboljševanje res kritičnega stanja potrebujemo vsaj minimalna finančna sredstva, ki jih v zadnjih letih primanjkuje. Globalna finančna kriza, domača recesija in zaprtje velikih tovarn na našem področju so naredili svoje. Velika nezaposlenost je vplivala na upadanje števila članov, entuzijastov, prostovoljcev v Ribiški Družini Vrhnika. Zaradi tega dogajanja so se iz naslova zmanjšanja števila članov in s tem zmanjšanja prihodkov iz naslova članarin, še skrčila razpoložljiva sredstva za delovanje ribiške družine. Ker moramo državi plačevati tudi nove koncesijske dajatve, je finančna stiska ribiške družine še večja. Za potrebe vlaganja rib v vodotoke, nam ostajajo na razpolago vsako leto manjša sredstva. Za drage raziskave o kvaliteti vode in strupih, ki posredno vplivajo tudi na zdravje prebivalcev, pa preprosto ni denarja. Zato se v stiski obračamo tudi na vas. Naš projekt, VRNIMO ŽIVLJENJE NAŠI REKI, ki smo ga pričeli letos je zastavljen na nekoliko nivojih : 1/ Vzorčenje vode na vsaj štirih lokacijah ( cena vzorčenja na eni lokaciji je 1200 € ) 2 / Večje vlaganje rib v naše vodotoke; 3 / Sonaravna vzreja ribjih mladic za vlaganje (sodelovanje z ribogojci); 4 / Akcija za čimprejšnje delovanje čistilnih naprav v občini Vrhnika, Borovnica, Logatec, Cerknica; 5 / Nakup čolna in vodne kosilnice za strojno košenje trave v reki Ljubljanici (sodelovanje z zainteresiranimi gospodarskimi subjekti – možnosti kompostiranja); 6 / Sodelovanje pri ekološkem osveščanju prebivalstva / občanov in mladine. 7 / Čiščenje naših vodotokov v povezavi s sokrajani Zato vas prosimo, da nam pri našem delu po svojih močeh pomagate in podprete naše družbeno koristno delovanje. Hvaležni bomo za vsako pomoč s katero bomo lahko zagotovili sredstva, za vzorčenje vode in ponovno repopulacijo življa v naših vodotokih, kar bo posredno vsem nam omogočilo življenje v prijaznejšem okolju. Le z ugotovitvijo kaj je vzrok za nastalo stanje, bomo lahko to stanje sanirali. Le na ta način bodo rezultati našega delovanja v prihodnosti, pozitivni. Za vse tiste, ki pa bi radi pri našem delu tudi fizično pomagali smo se dločili, da ustanovimo Klub podpornikov Ribiške Družine Vrhnika v katerem lahko sodeluje čisto vsak krajan na področju, ki ga pokriva naša ribiška družina. S svojim prostovoljnim delom in ob naši organizaciji ( zagotavljanje materiala ob čistilnih in delovnih akcijah ) boste prispevali svoj del za očuvanje naše reke in naravnih danosti za zanamce. Vpis v Klub podpornikov pomeni, da Vas obveščamo o delovnih akcijah, čistilnih akcijah in vseh aktivnostih na področju ohranjanja napih naravnih lepot. Če želite več informacij, se lahko obrnete na predsednika RD Vrhnika g. Barišić Marka GSM 031862856 . Več o naših preteklih in bodočih aktivnostih si lahko preberete na spletni strani naše Ribiške Družine : http://www.rdvrhnika.si Za vašo nesebično pomoč se vam člani RD Vrhnika že v naprej najlepše zahvaljujemo !

Član UO RD Vrhnika Vladimir Mikec

Foto: Marija Zakrajšek