Narava izkorišča svoje ustvarjalne moči in nam ponuja veličastne oblike in prav naš  Kras, posebno s  Škocjanskimi jamami in udornicami, je dal temu kraškemu območju posebno zaščito in vpis na Unescov seznam. Naša želja pa je bila, da z lokalnim vodenjem te kraje pobliže spoznamo.

Posebno lepa in čista narava nas je najprej očarala nad udornico Velike doline. Skoraj srhljiv je pogled v to globel s še vidno reko Reko, ki pa prav tu ponikne. Raziskovanje in zgodovina razvoja jamarstva pa je danes kot spomenik tehniške dediščine in zapisan v zgodovino, kajti že v 18.stol. so šteli jame kot znamenitosti tržaške okolice.

 Prišli smo do razgledišča v Škocjanu nad Malo dolino in od tu je tudi lep razgled na Vremsko dolino. Ob štiri kilometre dolgi površinski soteski reke Reke je nekoč delovalo veliko mlinov in žag, naša pot pa se je nadaljevala proti Kettejevem Premu.

Strateška lega 800 let starega gradu, ki je v začetku pripadal devinskim grofom, je bil razlog, da je bil grad prizorišče mnogih bitk od rimskih časov dalje. Arhitekturna posebnost je notranja poslikava, kapela in pozlačeno baročno ogledalo.

 Notranjosti cerkve sv. Helene s poslikavo Toneta Kralja nismo videli, obiskali pa smo Kettejevo spominsko sobo. S Prema smo že opazili naš naslednji postanek pri gradu Turn na turistični kmetiji z zelo lepo okolico in pridelavo ovčjega sira, kjer smo imeli tudi degustacijo.

Po ogledu stoletnega mlina v Ilirski Bistrici smo zapustili kraški svet in se podali na flišno pobočje Brkinov, kajti Brkini so kot flišni otok obdani z apnenčastim kraškim svetom. Prelepi razgledi in narava tudi z vrha  Brkinov na Artvižah z višino 817m so to, za kar se splača popeljati  po razgledni sadni cesti po grebenu. Mnogo zanimivosti, anekdot in življenja nasploh v Brkinih nam je med vožnjo pripovedoval naš vodič, tako da smo doživeli Brkine v vsej svoji lepoti in posebnostih.

 Iz vseh teh brkinskih pobočij se steka voda proti Matarskem  podolju, ki pa je že kraški svet, zato so tam nastale tako imenovane slepe doline in eno največjih smo si tudi ogledali z »balkona« pri obnovljeni cerkvici sv. Duha. Dolina z naseljem Brezovica  je bila včasih obdelana, danes pa so travniki.

Za konec nam je  vodič Slavko predstavil delovanje močnega in zglednega gasilskega društva Materija z lepimi prostori in muzejem gasilstva, hkrati pa so prostori namenjeni tudi za potrebe krajanov.

V eni od sosednjih vasi v prijazni in dobri gostilni smo imeli še pozno kosilo in tako sklenili krog naše ekskurzije.

Zapisala: Ivanka Sluga

Foto: Sonja Zalar Bizjak, Slavko Geržej