Svizci obiskali Regijski park Škocjanske jame

Svizci smo se tudi v februarju podali proti Primorski. Namenili smo spoznati dolino reke Reke in Učno pot Škocjan. Mimo Divače smo se peljali do vasi Famlje, kjer smo stopili na Pot vodnih kalov. Že tam smo videli prvi, Fameljski kal. To je vodno zajetje za napajanje živine. Po zložni poti smo prišli do drugega kala in ruševin gradu Školj, ki je zgrajen nad previsnimi stenam tri kilometre dolge soteske Reke. Ko priteče Reka s fliša na apnenec, se sprva plitva dolina poglobi v ozko tesen s prepadnimi stenami, visokih do 65 m. Soteska je nastala s podiranjem stropa nad jamskimi rovi in se konča s ponorom Reke pod vasjo Škocjan.

V dolini reke Reke so v preteklosti postavili številne mline z jezovi. Mlinske naprave in zgradbe je pogosto podirala visoka voda, nazadnje pa so mline opustili. V to globoko dolino smo se spustili pod ruševinami gradu Školj in pot nadaljevali po bregu reke Reke do vasi Betanja, kjer smo se povzpeli do razglednika nad Malo dolino. Pot nas je vodila naprej skozi vas Škocjan, ki je z dveh strani obdan s prepadnimi stenami, na položni strani pa je zaščiten s kamnitim obzidjem. V vasi stoji cerkev sv. Kancijana, na vaškem trgu pa star vodnjak. Na koncu vasi smo se ustavili pri breznu Okroglica. Mimo še dveh kalov smo nadaljevali pot do razgledišča nad Veliko dolino, kjer smo zaobjeli pogled na obe veliki udornici. Malo in Veliko dolino obdaja kar pet km visokih sten, ki nudijo življenjski prostor raznovrstnim rastlinam in živalim. Nad jamo, iz katere pozimi pod stropom izhaja topel zrak, uspevajo mediteranske rastline, na dnu dolin, v katerih je vedno hladno, pa rastejo alpske rastline. V teh krajih so našli tudi sledi bivanja človeka od kamene dobe naprej. Z razgledom z Štefanijinega razgledišča smo se poslovili od čudovite narave Škocjanskega parka.