Bilo je čisto navadno sredino popoldne, a v razredu, ki so ga zapolnile različne generacije, je vladalo pozitivno vzdušje. Prisotni so bili na tem, da naredijo nekaj zase in za svoje bodoče rodove. Kot je dejala Sonja Rihar, učiteljica kemije in biologije ter vodja projekta na šoli, se je OŠ Ivana Cankarja z veseljem odzvala na pobudo nevladne organizacije Eko civilna iniciativa Slovenije, da tudi najmlajši poskrbijo za ohranjanje in izmenjavo domačih, avtohtonih semen. Gre le za eno od podobnih aktivnosti, ki potekajo po celi državi.

V čem je pravzaprav problem? Slovenci smo namreč izgubili že 85 % avtohtonih semen, zato je skrajni čas, da shranimo nekam na varno vsaj njihov preostanek in si za negotovo prihodnost zagotovimo samozadostnost. Meta Vrhunc, znana po biološko-dinamični metodi pridelovanja zdrave hrane, je zbranim na kratko pojasnila razlog »izginotja« semen. Na eni strani gre za preusmeritev kmetov v ozko usmerjene pridelovalce monokultur, s čimer se je izgubila semenska pestrost, na drugi pa so firme s semeni le-te križali v hibridne vrste, ki imajo sicer velik donos pridelka, a izgubljajo na prehranski vrednosti ter na odpornosti na okolje. Kot vemo, hibridne vrste ne obrodijo semen iz katerih bi kasneje zopet vzklile rastline. Tako so počasi stare vrste rastlin »utonile v pozabo«, na kar so nekateri opozarjali že dolgo časa, a se ni nič zganilo. Posledica tega je vzpostavitev semenske banke, ki bo poskrbela za ohranitev avtohtonih slovenskih vrst in tako slovenskemu narodu predstavljala temelj prehranske osnove v morebitni krizi v prihodnosti.

Prisotni na Štafeti semen so si kot rečeno izmenjali semena. Nekateri so prišli tudi praznih rok in so odšli z različnimi vrstami semen avtohtonih rastlin. Vse skupaj je spominjalo na otroke, ko si izmenjujejo sličice albumov: jaz ti dam to, ti daš meni. Riharjeva je pojasnila, da bodo tiste domnevno redkejše vrste semen poslali v genetsko banko, kjer bodo raziskali vrsto in jo po potrebi shranili. Sicer pa so nekateri otroci skupaj s starši in starimi starši semena tudi že kar posadili, lončke pa položili na okenske police v razredu. Slabi dve uri je tako minilo kot bi trenil: mnogi so se domov vrnili z novimi spoznanji in semeni, zagotovo pa so se prav vsi dobro imeli, saj so preživeli prijetno družabno popoldne, ki so ga popestrili še petošolci s kulturnim nastopom.

Gašper Tominc, foto: GT