Danes ob 7. uri (dobro, da še nismo prestavili ure) smo se odpeljali proti Štajerski, naravnost v Moravče, staro naselje, omenjena že v 11, stoletju. Dolina spada v zahodno Posavsko hribovje. V Moravčah smo se podprli z dobro kavico in bombončki, kar je bilo tokrat posebej slovesno.

Po ozki, strmi, ovinkasti cesti (primerni za fička) smo se pripeljali kar visoko do naselja Hrastnik pod Limbarsko Goro, kjer smo pričeli 4 urno pešačenje po tako imenovani Rokovnjaški planinski poti (delno poteka po E6).

Z grebena je bi lep pogled na Črni graben (ime izhaja iz črne kamnine). Po tej ozki dolini že stoletja poteka pot iz vzhoda na zahod. Rokovnjači so tu delovali v 18. in 19. stoletju v trojkah in imeli tudi svojo govorico. Napadali so poštne kočije in druge bogate popotnike ter plen delili revnim kmetom, kjer so potem imeli zatočišče.

Po mehki gozdni poti smo prišli do vrha Golčaja (690 m), kjer je spomenik padlim borcem Radomeljske čete (1941). Pod vrhom stoji cerkev sv. Neže z najstarejšim malim zvonom (delo beneškega mojstra) iz leta 1423. Cerkev ima zanimiv  kasetiran gotski  strop iz leta 1680, ki prikazuje sadje in zelenjavo s tega področja, tudi fige (kar je uganka). Poleg cerkve je bila mežnarija, ki  je bila med vojno požgana. Od tu je bil lep razgled na Kamniško Savinjske Alpe, videl se je tudi Triglav.

Nadaljevali smo skozi  borov gozd (rdeči bor - po barvi skorje) in prišli v vas Borje, kjer je cerkvica s čebulastim zvonikom, pokritim s skodlami . Na poti navkreber po krušljivem dolomitnem pesku smo se preko grebena spustili v vas (domačija Baloh - ena hiša) Doline, kjer je spominska plošča: »Bodočim generacijam v opomin ; mater in očeta petih otrok so od tu nemški SS vojaki odpeljali in po mučenju ustrelili.«

Še malo in prišli smo do prelaza Učak, kjer stoji spomenik padlim častnikom Napoleonove vojske , katere so napadli rokovnjači.

Po kratki vožnji do Trojan smo se okrepčali in zmanjšali zalogo krofov. Bil je prekrasen sončni dan in po kratkem dremežu smo bili na Vrhniki.

Zapis: Andrej Štular

Foto: Joža Miklavčič