Naš drugi torek v mesecu je rezerviran za druženje in pohode, ki jih težko čakamo. Toda ta torek, 10. junija, je bil drugačen od mnogih drugih; zelo vroč, prevroč za dolg pohod. Le kaj se bodo odločili vodniki?
Sigurno nekaj, kar je primerno za nas…
Razveselili smo se, ko smo slišali, da je to dolina Planica s Tamarjem v Triglavskem narodnem parku.
Na zbirnem mestu nas je naša pohodnica Jana, ki praznuje okroglo obletnico, oborožila z malico in okrepčala s kavico. Jana, še na mnoga leta in hvala!
Med vožnjo smo opazovali vrhove gora, obsijane s soncem, ki so še zelo zasneženi. Zapeljali smo se do Planice pod Poncami, ki je najbolj znana po smučarskih skokih. Skakalnice se lepo prenavljajo. Nekatere pa so že nared za poletne treninge.
Izbrali smo gozdno dokaj senčno pot. Med hojo smo občudovali različno cvetje, ki eno zamuja, drugo prehiteva. Ob poti so postavljeni možici, sestavljeni iz večjih in manjših kamnov.
Naša vodiča Milan in Frenk sta nam razložila, da je iz doline veliko možnosti za odhode na bližnje vrhove (Vršič, Slemenovo špico, Ponco, Jalovec, Mojstrovka).
Najvidnejše mesto nad dolino Planica s Tamarjem ima zagotovo slovenska gora Jalovec (2645 m). Njegova panorama je upodobljena tudi v znaku Planinske zveze Slovenije.
Tu so prekrasni pogledi na ostre vrhove, ki jih osvajajo le izurjeni planinci.
Pot smo nadaljevali v veselem razpoloženju in ob različnih pogovorih. Ko je Elica zagledala rumeno rožico, je vprašala, kako se imenuje. Globoko smo brskali po spominu, saj je letos še nismo videli. Iz ozadja pa, pogačica, vendar! Takrat se vsi spomnimo. Enak test je bil kar večkrat za dobro razpoloženje, seveda.
Ko smo prišli iz gozda, se nam je prikazala kapelica Marije Pomagaj na komaj ozelenelem travniku. Zgrajena je bila leta 1936. Takoj za njo stoji Planinski dom Tamar, kjer smo se odžejali, okrepčali in tudi sončili.
Nekateri smo se odpravili še do prekrasnega slapa Nadiže, a voda kmalu ponikne in se pokaže spet v Zelencih, kjer izvira Sava Dolinka. Tukaj je še veliko snega, zato ni bilo možno do vrha. Kljub temu je bil sprehod po travniku, nato po snegu in pogled na slap čudovit.
Nazaj grede smo si ogledali še Zelence, ki so talni izvir Save Dolinke in so bili 1992 razglašeni za naravni rezervat. Rastlinstvo je zelo pestro, ker je veliko vlage. Tukaj živijo številne žuželke, ki so vezane na vodno okolje. Posebnost jezerca je, da pozimi ne zamrzne, saj temperatura vode niha skozi vse leto med 5 – 8 ° C.
Od tukaj še pogled na vršace in zahvala našim Milanu, Frenku in Elici za prekrasen pohod in doživetje v objemu gora.
Zapis: Neži Vihtelič
Foto: Joža Miklavčič
