Vsak drugi torek v mesecu  je rezerviran za pohod Zimzelenov. Že nekaj časa prej naši vodiči skrbno spremljajo vremensko napoved, ki pa za torek, 13. oktobra,  ni bila najbolj obetavna. Zato je bil predlog, da se podamo na vzhod, ker bo tam dež šele popoldan.

Nismo se ustrašili dežja, saj je padalo že zjutraj, zato smo bili oboroženi s pelerinami in dežniki. Zbralo se nas je 30. Krenili smo proti štajerski, naš cilj je bil Dragov dom na Homu.

Z nami sta bili tudi dve slavljenki, Marinka in Barbara, ki sta nam popestrili jutranje prebujanje z dobro kavico in piškoti. V Grižah sta se nam pridružila vodnika Štefka in Franc, člana Planinskega društva Zabukovica.

Pot nas je vodila po prijetni počasi vzpenjajoči cesti. Spremljal nas je dež, da smo hodili bolj zmerno z dežniki proti  vrhu, vedri in dobro razpoloženi.

Na vrhu poleg planinskega doma stoji tudi cerkev sv. Magdalene, ki je zelo lepo poslikana. Za cerkev  skrbi ključar Ivan, ki nam je veliko povedal in popestril dan s svojim petjem.

Dragov dom stoji na razglednem hribu Hom nad Savinjsko dolino.  Prvotno je bila to planinska postojanka v nekdanji mežnariji, ki jo je temeljito preuredilo PD Zabukovica. Prenovljen dom so odprli 17. septembra 1967 in ga poimenovali po Dragu Ocvirku, ki je bil eden najstarejših in najbolj požrtvovalnih članov, ki je opravil ogromno ur prostovoljnega dela. Zemljišče okrog doma je PD podaril Karel Petek-Mežnarjev. Nato so prizidali še verando in klet, obnovili vse prostore in uredili cesto do podnožja vrha. Dom je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih.

V gostinskem delu lokala nas je čakala okusna malica, katero nam je namenila Marinka za svoj okrogli jubilej. Čestitali smo obema in zapeli veselo napitnico.

Izvedeli smo tudi, da so na vzhodni strani nad Savinjsko dolino vzpetine severnega dela Posavskega hribovja. V bližini se dviga Bukovica, pred njo sta naselji Griže in Migojnice, za njo pa Zabukovško-Libojska kadunja, kjer so do leta 1966 kopali rjavi premog. Proti severovzhodu je Celjska kotlina, Konjiška gora in Boč, na vzhodu pa  Donačka gora. Na južni strani so gozdnata pobočja Gozdnika, Kamnika in Mrzlice. Če je jasno, se vidi tudi proti Preboldu, Braslovčam, Polzeli, Goro Oljko, Dobrovlje, Golte in še kaj.

Res škoda, da danes nismo imeli te sreče, zato smo si obljubili, da se v ta kraj še vrnemo, ko bo sijalo sonce in bodo poplačani razgledi.

Zahvaljujemo se vsem  za prijetna doživetja, saj smo se  kljub slabemu vremenu imeli lepo.

Zapis: Nežka Vihtelič

Slike: Joža Miklavčič, Milan Jerman