Toda jutro nas je razveselilo, saj je obetalo sončen dan. Odpeljali smo se proti Horjulu, se ustavili na kavici in se posladkali s pecivom, ki so ga  prinesli slavljenci. Po megleni horjulski dolini smo se pripeljali v Brezje, od koder smo se odpravili po gozdni poti do Partizanskega doma na Ključu (550 m), ki je bil postavljen v spomin borcem in aktivistom Dolomitskega odreda.

Pot je bila blatna. Še malo vzpona in bili smo na vrhu Ključa (623 m). Prikazal se je sonček, ki nam je dal mnogo  energije. Kako smo se ga razveselili. Od  tam smo videli cerkvico sv. Urha in  hribovje nad Ljubljanskim barjem.
Horjulska dolina je bila v vodi,  saj je prejšnje dni močno deževalo.

Predno smo se povzpeli  po strmi poti (Frenkov greben) na Koreno, smo pomalicali.
Ko je strmina popustila, smo prišli na jaso, od koder  smo imeli čudovit pogled na
Polhograjsko goro sv. Lovrenca, Grmado in drugo hribovje.

Kmalu smo prispeli na Koreno (729 m), s cerkvico in križem na vrhu. Spet smo se razgledali po bližnji in daljni okolici.
Bili smo veseli, saj smo se naužili toplega sončka, lepih razgledov in
kar je najvažnejše v dobri družbi.

V Horjulu nas je čakal avtobus in nas odpeljal proti domu.

Zapis: Grom Marinka

Slike: Stane Kržmanc, Andrej Verbič, Sonja Zalar Bizjak, Jana Marušič