Kot je povedal v pogovoru, je še sam presenečen kako realistično vse skupaj izgleda, ko se usedeš v školjkast dirkaški sedež in obkrožen z monitorji voziš po dirkališču. V dirki sodeluje 24 avtomobilov, tako da je gneča precejšnja, vožnja pa zelo adrenalinska. Sodobne tehnologije laserskega skeniranja dirkališča namreč prinašajo do potankosti natančno kopijo steze v navidezno resničnost. »Med vožnjo na simulatorju čutiš vsako neravnino, vsak robnik je natančno tam kot je v resnici. Z ekipo smo doslej odpeljali en dirkaški vikend na dirkališču Hungaroring. V seriji nastopajo tudi zelo zveneča dirkaška imena in dejansko se lahko iz teh dirk tudi veliko naučim. Če rečem zelo na grobo,  je v bistvu še največja razlika med klasičnimi dirkami ta, da se v virtualni dirki ne občuti sil, ki delujejo na telo, vse ostalo pa je zelo realistično. Z GT avtomobili se dirka brez sistemov za nadzor zdrsavanja koles, kar je precejšen izziv, na voljo imamo samo dirkaški protiblokirni zavorni sistem ABS.« 

V času, ko dirk po celem svetu enostavno ni, se sicer različni promotorji prvenstev poslužujejo te virtualne alternative. Tako na primer poleg avtomobilistov v čisto pravih virtualnih dirkah sodelujejo tudi najboljši motoristični dirkači razreda MotoGP. 

Tudi na teh avtomobilskih SIM racing dirkah lahko sodelujejo le licencirani dirkači. Boštjan sodeluje s sotekmovalcem Miho Primožičem, ki ima doma vrhunski simulator, na katerem lahko trenirajo in pilijo občutke za volanom ter se učijo nastavljati dirkalni avto. Z ekipo Lema Racing tekmujejo v Eset i series prvenstvu kjer poleg Mihe Primožiča in Boštjana v ekipi dirka še Zoran Poglajen. Vozijo virtualni Nissan GTR GT3, s katerim so na prvih dveh dirkah dosegli 13. in 10. mesto, kar je v močni mednarodni konkurenci dirkačev zelo dober rezultat. 

Vse skupaj je zelo podobno kot na pravih dirkah v živo. Najprej imajo na voljo 50 minut prostega treninga, potem sledijo kvalifikacije kjer se določa štartno mesto. Nato sledita dve dirki po 25 minut.

Boštjan priznava, da se tudi iz takšnih dirk veliko nauči in vse skupaj dojema kot dobrodošel trening. Po končani seriji bo znan tudi prvak, organizator pa bo podelil celo denarne nagrade najboljšim dirkačem. 

Kljub vsemu pa Boštjan Avbelj komaj čaka, da zopet sede v dirkalno Škodo Fabio R5, s katero si želi narediti čim več pravih dirkaških kilometrov. Njegov cilj en namreč udeležba na reli dirkah najvišjega ranga, tam pa potrebuješ prav izkušnje in dirkaške kilometre s pravim dirkalnikom. Kot je doslej že večkrat dokazal s svojim talentom in neverjetnim občutkom za drsenje ga zanimajo le najvišja mesta. 

Peter Kavčič, foto: Uroš Modlic, osebni arhiv