Zbralo se nas je 32. Elica in Frenk sta nas razveselila s pohodom na Krim. Nič kaj lepo vreme ni bilo; deževalo je, ampak nas ni ustavilo.  Ko smo zavili na makadamsko cesto, ki vodi za Krim, smo se peljali še približno 3 km in izstopili iz avtobusa.

Čeprav je bil dežnik naša osnovna oprema, smo  bili dobre volje in pohodniško razpoloženi. Počasi smo se začeli vzpenjati po rahlo strmi poti. Opazovali smo naravo, ki sedaj blesti v vsej svoji jesenski podobi. Listje hitro odpada in drevesa čakajo na prvi sneg, da jih pobeli. Med potjo smo večkrat prisluhnili Elici, ki je povedala veliko zanimivega in poučnega. Kljub dežju je bila pot prijetna,  do vrha smo prišli  po uri in pol. Takoj je sledila skupinska fotografija pred kočo. Dež je ponehal in dežniki so se zaprli.

Razgled pa ni bil mogoč zaradi slabega vremena; v lepem vremenu pa bi videli poleg Ljubljanskega barja še pol Slovenije. Krim  je ena najbolj prepoznavnih gora v okolici Ljubljanske kotline, ki jo vsako leto obišče na tisoče planincev in izletnikov. Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja je JNA vrh zaprla in na njem postavila radijski center. Od leta 1991 so ga ponovno odprli za obiskovalce , na njem je prijazna  planinska koča. Krim je dobil  tudi vzdevek »Ljubljanski vremenski prerok«, saj naj bi oblak ali kapa okrog vrha napovedoval slabo vreme.  Na Krim vodi več dobro označenih poti.

V koči je bilo prijetno toplo, prav prijazno pa so  nas tudi  sprejeli. Topla malica nas je še dodatno ogrela. Vreme se je izboljšalo, dež je ponehal,  le oblaki nad nami so se podili in tudi malo sonca se je pokazalo. Pot v dolino je hitro minila in že nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal proti Vrhniki.

Tako je minil še en pohodniški torek in že se veselimo novega. Upam, da nam Elica in Frenk pripravita še kaj novega in lepega v prihajajočih mesecih. Hvala Elici in Frenku.

Zapisala in foto: Šurca Fani