Prebudili smo se v sončno, a hladno jutro 18. junija. Tokrat smo se na pot odpravili ob 6. uri, kajti naš cilj je bila Učka, ki je del 20 km dolgega grebena nad vzhodno istrsko obalo in Reškim zalivom. Je del Dinarskega  gorstva in je zgrajena iz apnencev in fliša. Poraščena je z gozdovi, višje pa je bolj gola.

Na avtobusu nam je Sonja opisala pot, ki jo bomo prehodili. Še več pa smo izvedeli med samim pohodom, ki smo začeli na zahodnem pobočju, pod vrhom Plas. Pot ni bila zahtevna, peljala nas je skozi bukov gozd do sedla med Suhim vrhom in Vojakom, kjer smo imeli zasluženo malico.

Nadaljevali smo po stezi, ki se je začela strmo vzpenjati in nas pripeljala na Vojak, najvišji vrh Učke (1396 m). Povzpeli smo se na razgledni stolp, s katerega se nam je odprl razgled po celotni Istri, otokih južno od Učke, do Velebita, kaj več pa je skrivala vlaga v ozračju.

 Vračali smo se po drugi, prijetni pešpoti do Poklona, kjer nas je čakal avtobus. Učka je bogata s favno in floro, ki nam jo je predstavila Sonja. Med različnim cvetjem in rastlinjem smo videli brstično lilijo, okroglolistni kamnokreč, papeževo svečo – lučnik, košutnik… Sonja je našla fosil iz obdobja krede, školjko rudist, in nam ga pokazala.

Pohod smo končali z ogledom bisera naravnega parka Učka – Vele draga, ki se nahaja na zahodnih obronkih Učke. Kanjonska dolina je geomorfološki spomenik, porasla z bujno vegetacijo. Navdušile so nas visoke strme stene, med katerimi se dvigajo do 40 metrov visoki kamniti stolpi.

Prijetno utrujeni, lačni in žejni, a zadovoljni in polni lepih vtisov, smo se odpeljali na kosilo v Rupo, kjer smo za zaključek Sonji čestitali za rojstni dan.

Besedilo: Logaški pohodniki

Fotografije: Sonja Zalar Bizjak