Na lep in topel jesenski dan smo se Svizci povzpeli na slemenasto Kranjsko reber, ki leži nasproti bolj poznane planote Velike planine. Med jutranjo vožnjo nas je sicer spremljala megla, ki je segala skoraj do prelaza Volovjek. Tu smo zapustili avtobus in se po gozdni cesti odpravili na preval Na Kalu. Od tu smo pohod nadaljevali  po zložnem vzponu do pastirske koče na Kašni planini na višini 1317 metrov nadmorske višine, kjer smo si privoščili  malico.

 Po počitku smo preko pašnikov dosegli najvišjo točko Kranjske rebri, Vrh Kašne planine (1435 mnv.) Za goro, na kateri v poletnem času pasejo živino, so značilne vulkanska kamnine, podobno kot na Smrekovcu. Zaradi nepropustnosti tal smo naleteli na jezerca - kale, ki so vir vode za živino in dragocena vodna okolja.  Zemlja je kisla, zato tu uspevajo borovnice in brusnice.

Z Vrha Kašne planine se nam je odprl čudovit razgled na Kamniško-Savinjske Alpe, bližnja Lepenatko in Rogatec, na Golte, Raduho, Menino planino in na Kum, ki se je nad meglice dvigoval  na jugovzhodu.

Na prelaz Volovjek smo se vračali po isti poti. S ceste, ki po severni strani preči pobočja Kranjske rebri, se nam je odprl pogled tudi na Dleskovško planoto. Zelo dobro  je bila vidna gozdna meja, macesni so se že odevali v jesenske barve. Tudi nas so ves čas pohoda spremljale čudovite barve jeseni in seveda prekrasni razgledi.

Z našo vodnico Sonjo smo preživeli res lep dan.

Zapisali Milena in Marija, Logatec

Fotografije: Sonja Zalar Bizjak