Megle so zakrivale vrh Krima, a mi smo se peljali v smeri Rakitne in na parkirišču pred cerkvijo laže zadihali. Oblačno nebo ni več motilo.
Po asfaltu smo pred hišo z reklamo za gostilno v Preserju krenili desno navzgor med hiše na pašnike. Po kolovozu smo mimo lovske opazovalnice prišli na rob gozda in ob njemu na gozdno cesto. Med hojo smo opazovali Novaško goro in Krimšček. Pot se je počasi dvigala in nas pripeljala na Reber, večjo pašno jaso obkroženo s smrekami in bukvami. Krenili smo desno v gozd in čez poseko debelih bukev na greben. Hladno je zapihalo. Za trenutek sem se ustavila in ujela odpadli list, ki mi je zdrsnil s čela na obraz. Pogled na Krim s te strani je povsem drugačen, kot ga poznam, nisem uspela prešteti vrhe krimskega pogorja, saj je bil še v oblakih. Ob poteh so s trav kukale številne znane in neznane gobe, razen jurčkov. Gozd je bil posut z listi teloha, sem pa tja so v travi sijali jesenski podleski in osameli cvetovi ciklam. Pri hoji čez zadnji pašnik na Županov vrh (999 m), smo se ovili v vetrovke in se z roba zazrli v Rakitno pod nami, gozdove v smeri Snežnika pa so zakrivali oblaki. Z vrha smo se usmerili rahlo levo v gozd in navzdol do sedla, od koder so nas markacije in oznake raznovrstnih dreves na Gozdni učni poti spremljale na vrh Rotovc. Vrnili smo se do sedla in navzdol mimo oznake predela Tople lege in skalne gmote Ogna peč prišli nazaj v Rakitno ter po asfaltu do vikendov na rakitniških travnikih, kjer smo zavili desno po Gozdni učni poti v smeri jezera. Ko smo ubirali zadnje korake do avtobusa, je pričelo rositi in gladina jezera se je komaj vidno kodrala, nas pa je zajela dobra volja.
Meni je bila ta pot "pisana na kožo" in v nedeljo popoldne sem jo prehodila še enkrat, bilo je vredno. V nekaj dneh se je gozd dodatno obarval in poti je tlakovalo listje, sončen dan je grel skozi gozdove in mi na vrhu razblinil torkovo oblačno zaveso vse do Kamniško Savinjskih Alp na severu in Snežnika na jugu. In medveda nisem srečala, le velik kosmati pes z imenom Medo, je na poseki završal po listju za mano.
Besedilo: Marija Dolinar
Fotografije: Tatjana Rodošek
