Kdor ravno ni doma izpod teh dveh vrhov,  se bo vprašal, kje pa sta. Kdor jih želi obiskati, se mora  peljati iz Rakitne po asfaltni cesti proti Cerknici in izstopiti v malem zaselku Pikovnik na sedlu, kjer se cesta prevesi proti  Begunjam pri Cerknici. Greben Zadele in Ojstrega hriba se nad sedlom širi v smeri proti jugovzhodu in je z višinami okoli  950 metrov tudi razvodnica. Vode se na severni strani  stekajo  v Zalo, na jugu  pa v Cerkniščico.

Sončki smo se odločili za to pot, ker vremenska napoved ni bila najbolj ugodna, pa še poletni čas z vročimi dnevi ni bil primeren za utrjevanje kondicije. Pot smo pričeli v zaselku Pikovnik, se povzpeli na Zadelo, kjer zaradi gozda ni razgleda, prečili še Ojstri hrib in se po cesti, ki vodi iz Sv. Vida spustili v Župeno. V sosednjem zaselku Beč smo krenili na makadamsko gozdno cesto in se začeli spuščati proti Peklu pri Borovnici. Pot nam je hitro minevala, saj smo si po dvomesečni ločitvi imeli dosti za povedat. Pri odcepu za Krimsko jamo smo se spomnili na medvojne dogodke, ki so za večno zaznamovali to kraško brezno. Od vrha Strmca smo sledili gozdni poti na zahodni strani grebena nad Koželjskim grabnom, ki nas je pripeljala  pod Železnik. Hrib je dobil ime po boksitni rudi z večjo količino železa, ki so jo v preteklosti celo talili. Od tam je sledil le še krajši spust po grapastem kolovozu in že smo zagledali avtobus, ki nas je čakal ob cesti pod Pristavo, med Ohonico in gostiščem v Peklu.

Tako blizu Vrhnike, pa tako neznano! Primerno za oblačne dni, ko ni razgledov, hoje je pa dovolj.

Besedilo:      Sonja Zalar Bizjak

Fotografije:  Tatjana Rodošek, Sonja Zalar Bizjak (volčja češnja)