Sončki smo se 6. maja odpravili v jugovzhodni del Slovenije, na pogorje Stojna nad Kočevjem. Za vzpon smo izbrali Grajsko in za spust Kalanovo pot, ker je na tej trasi veliko zanimivih točk, ki si jih je vredno ogledati.

Pot nas je vodila skozi Velikolaščansko pokrajino s nepropustnimi kamninami in površinskimi vodami v kraško Ribniško-Kočevsko podolje s ponikalnicami, ki ga obdajajo visoke kraške planote in slemena. Eno od teh slemen je Stojna, južno od Kočevja. Po Grajski poti, ki vodi skozi prečudovit gozd z mogočnimi ravnimi drevesi, smo se povzpeli na gozdnat Livoldski vrh. (994 m). Po malici smo nadaljevali pot do gradu Fridrihštain, ki stoji 970 metrov visoko in je najvišje ležeči slovenski grad. Od gradu ni ostalo veliko, le ruševine. Grad ima v slovenski zgodovini posebno mesto, saj je z njim povezana velika ljubezen celjskega grofa Friderika in Veronike Deseniške. Tukaj smo se razgledali po Kočevskem polju in se pogovarjali o načinu življenja v času grofa Friderika. V nadaljevanju poti smo ugotovili, da je isto pot pred nami prehodil tudi staroselec medved, le njegove sledi so vodile v dolino. Srečanja z njim si iskreno povedano nismo niti želeli, kljub njegovi ljubkosti. S ceste smo skrenili na stezo, ki nas je pripeljala do Ledene jame na Stojni (840m), ki je res vredna ogleda. Pogled je bil čudovit, saj so sončni žarki obsijali dno udornega brezna in iz njega dvigajoče meglice. Na robu jame stoji prečudovita mogočna jelka  kot njena čuvajka. Prizor je bil enkraten.

Odpravili smo se naprej do koče pri Jelenovem studencu, ki obratuje le ob koncih tedna. Blizu koče izvira studenec, ki po nekaj deset metrih ponikne, kot da si pride pogledat, kakšno je vreme na površju.

Počasi smo se spustili po strmi Kalanovi poti v Kočevje. Tu smo si privoščili kavico in pijačo. Kot na vsakem našem izletu, je bilo poskrbljeno za sladke dobrote. Tokrat nam je pripravila SonjaR dobro sladko pecivo, odsotni Vojko pa se nas je spomnil z zdravimi suhimi kockami iz kutin. Zadovoljni s čudovitim izletom smo se odpravili z avtobusom nazaj v domači kraj Vrhniko.

Zapisala:  Dragica Lončar

Fotografije: