Prvi torek v decembru smo se Sončki odpeljali  proti Litiji in Trbovljam ter v Hrastniku pričeli s hojo na 1121 m visoki vrh Mrzlica. Kmalu smo med hišami zagledali prve smerne table. Hodili smo po asfaltu, počasi, kajti cesta se je takoj dvignila, kakor da se namerava poigravati z našo vzdržljivostjo. Vmes se je pot kdaj pa kdaj tudi rahlo zravnala, a se je čez čas z novim vzponom na markirano stezo levo navzgor ponovno kosala z vztrajnostjo pohodnikov.

Sonce je sijalo skozi gole bukve, šelestenje listja pod nogami pa nas je opozarjalo na previdnost pri hoji. Kmalu smo krenili levo in še enkrat levo do razgledne Jelenske skale. Pod nami se je odprla ozka dolina posuta z zaselki, mi pa smo se vrnili na stezo. Pot nas je vodila v pobočje Jelence in čez čas smo po lepo vzdrževani planinski poti stopili na vrh Klobuka (890m), s katerega smo zagledali Hrastnik, Trbovlje in Kum, proti severu pa se je dokaj daleč pred nami dvigovala Mrzlica. Počasi smo se spustili skozi gozd, prečkali makadamsko pot ter se zagrizli v travnato pobočje do Planinskega rudarskega doma na Kalu.

Po kratkem postanku smo se čez Kalski hrib približali gozdovom Mrzlice. Po premaganem pobočju gore smo zagledali antenski stolp in po zadnji strmini prišli do vrha, ki ima tudi razgledno ploščo. Četudi nas je v koči pod nami čakala enolončnica, se nam ni mudilo, kajti pogled na Slovenijo, ki ga je ponudila Mrzlica, je bil presenetljiv. Vem da je lepa, Slovenija, a beli Grintovci in nešteti drugi vrhovi so jo, v jasnem dnevu sonca in senc na gozdovih, travnikih in krajih  naokoli, naredili veličastno.

Sledil je spust do koče, kjer so nas fotografije 49 rož, ki od pomladi do jeseni cvetijo na tem področju, spomnile, da smo na območju Krajinskega parka Mrzlica. Zato je obisk te gore zanimiv v vsakem letnem času.

Pot po cesti nazaj do lovske koče blizu Podmeje, kjer nas je čakal avtobus, se je vseskozi spuščala. Premagane strmine so bile pozabljene in med vožnjo domov sem še enkrat »prehodila« pot, ki je razgrnila pred menoj čisto nov pogled na kotlast svet med Hrastnikom in Trbovljam, svet ljudi in pokrajin, ki je prijazen, obširen in svetel.

Zapisala:      Marija Dolinar

Fotografije: Sonja Zalar Bizjak, Sonja Repnik