Nevihte v zadnjih mesecih so poškodovale makadamski del poti iz Tuhinjske doline proti Menini, zato je postala naša vožnja do izhodišča čez Črnivec in Gornji Grad precej daljša.

Pohod smo začeli mimo planšarije na planini Biba. Polagoma smo se čez pašnike, kjer so se že pasle krave s telički, vzpenjali proti Šavnicam na razglednik Goli vrh (1426 m)  na vzhodnem delu Menine. Od tam nas je pot vodila proti severozahodu, delno po senčnem gozdu, do ceste od koder smo v globeli uzrli naravni spomenik jezerce Bibo. Pri planinskem domu smo se razdelili, nekateri so šli na najvišji vrh Menine Vivodnik (1508 m), drugi pa na 9 metrov nižji Špic.

Ob povratku smo si v Gornjem Gradu ob razlagi prijaznega duhovnika ogledali največjo cerkev v Sloveniji, cerkev sv. Mohorja in Fortunata. V lapidariju ob vhodu so shranjeni kamniti ostanki, tudi nagrobne plošče nekaterih ljubljanskih škofov, iz 12. do 15. stoletja.

Pa smo jo le osvojili, Menino, čeprav šele po petih letih, saj nam je večkrat planirani pohod najprej onemogočalo slabo vreme, kasneje pa korona.

Sonja Repnik