Vremenska napoved ni bila obetavna, zato je planinska vodnica za cilj pohoda izbrala severni greben Male gore nad Ribnico. Avtobus nas je odložil ob magistralni cesti Velike Lašče - Ribnica, od koder smo skozi vas Gornje Retje vstopili v mešani gozd, kjer je po decembrskem orkanskem vetru ostalo pokonci le malo smrek. Ponekod je hlodovina ob poteh že čakala, da jo lastniki odpeljejo, na teže dostopnih pobočjih pa so smreke z izruvanimi koreninami še vedno ležala po tleh.
Poti, ki so tudi gozdne vlake, so bile temu primerno blatne, vendar prehodne in kmalu smo se razveselili razpotja in travnega pobočja pred seboj z razgledi po hribovju nad Ribniško dolino, ki so jih deloma zastirale meglice preteklega dežja. Listavci so na tej višini komaj pričeli zeleneti. Premagovali smo strmino navzgor v nov pas gozda, po katerem smo kmalu dospeli do čistine vrha in turističnega doma na Grmadi (887m). Posedli smo po klopeh naokoli in zrli na travnike pod nami in gozdove v smeri Ribnice in Dobrepolja.
Vračali smo se delno po isti poti do manjšega razpotja, nato pa krenili v gozdove desno v smeri Kamen vrha. Pri hoji je bila zaradi obilice podrtih dreves potrebna pazljivost, hoja pa je bila zame adrenalinska in je spominjala na pragozd, saj smo ponekod iskali prehode pod podrtimi smrekami ali okoli njih med kraškim skalovjem. V zadnjem delu smo prišli do širše gozdne poti in krenili desno ter kmalu zagledali obnovljeno kočo na Kamen vrhu. Mimo nje smo po stezi prišili do kamnitega vrha s kraškimi škrapljami ter zagledali pod seboj celotno dolino Dobrepolja.
Pot smo po markacijah nadaljevali skozi gozdove v smeri Velikih Lašč in lahko vmes prisluhnili tudi pticam, ki jih je morda preplašil hrup korakov ali pa so bile tisti dan ravno tako klepetave kot dobro razpoloženi pohodniki, ki smo že ubirali zadnje korake čez travnik do glavnega trga z cerkvijo Marijinega rojstva v Velikih Laščah, nato pa se ob spomeniku Franu Levstiku spustili do parkiranega avtobusa.
Vožnja domov je bila kratka. Zbudila sem se, ko je avtobus ustavil pred šolo, meni pa se je zdelo, da vse diši po smrekovini in listju gozdov, skozi katere sem še ravnokar hodila.
Besedilo: Marija Dolinar
Fotografije: Tatjana Rodošek, Danica Kos
