Tokrat smo se Barjani podali na Pot dveh slapov pri Višnji gori.

Iz kraja Dedni dol smo se odpravili proti slapovom potoka Višnjica. Šli smo po cesti mimo kapelic križevega pota, ena od njih nam je še posebej padla v oči, ker je notranjost  izdelana iz lehnjaka, ki je značilen za to področje. Pot smo nadaljevali po gozdni poti, posuti s suhim jesenskim listjem, ki nam je šumel pod nogami. Potok Višnjico smo večkrat prečili po lesenih brveh in se povzpeli do prvega slapa na lehnjaku, pogled nanj je zelo lep. Tu nas smerokaz usmeri na lažjo in težjo pot proti izviru Višnjice. Izbrali smo težjo pot in se hrabro povzpeli po kovinski lestvi, ki je varovana z jeklenico, tako da ni bilo tako težko priti do vrha. Nadaljevali smo po gozdu in prišli smo na Kucelj, kjer je Geodetski stolp na višini 748 m. Tu smo malo pomalicali in nadaljevali pot po gozdni poti. Na drevesu smo opazili znak, da je to območje medveda. Mi ga nismo srečali, saj smo bili tako glasni, da tudi če bi bil v bližini, bi verjetno raje pobegnil.

Naslednji  osvojeni  vrh je bil Gradišče visok 706 m. Od tu smo v daljavi videli Šmarno goro in Krim. V bolj jasnem vremenu se vidijo tudi Alpe. V vasi Vrh smo se ustavili na turistični kmetiji Habjan, se malo okrepčali in oddahnili ter pot nadaljevali v sotesko potoka Košce, prišli smo do slapa Košca, ki je najvišji v Sloveniji na lehnjakovi podlagi. Je zelo slikovit, saj voda teče po lehnjaku, ki je obdan z zelenim mahom. Izvedeli smo tudi, da je lehnjak nastal iz apnenca in mahu. Po ogledu še zadnjega slapa potoka Košce, smo se spustili proti avtobusu, kjer smo se posladkali z Marjanovimi dobrotami.

Dobre volje in polni lepih vtisov s poti, smo se odpeljali proti domu.

Hvala vodniku Milanu za razlago in varno vodenje ter Marjanu za poslastico.

Besedilo: Mira Lavrič

Foto: Stane Kržmanc, Andrej Verbič in Milan Jerman