Izpred O.Š. Ivana Cankarja se nas je v torkovem jutru odpeljalo 14 Triglavk s 4 vodniki proti izhodišču našega letošnjega pohoda - Mače pri Preddvoru 520 m. Jutro je napovedovalo lep sončen dan. Letos sta se nam na pohodu pridružili dve novi članici: Dušica in Pavla, ki sta bili obe polni pričakovanj.
Po planu pohoda so letos pred nami po Storžiču še Karavanke, ki smo jih iz smeri Dovjega že prehodile pred petimi leti. Po hitro pripravljeni malici v Mačah, nas je polne dobre volje in pozitivne energije pot vodila po lepi gozdni stezi proti domu na Kališču. Ko smo bili že nekoliko višje, se nam je na nekaj mestih odprl prelep pogled na Preddvor z jezerom Črnjava in v daljavi Kranj, Škofja Loko in vrhove nad njimi. Ob poti so bili lično urejeni smerokazi izdelani iz raznih korenin dreves, ki so bili prava umetniška dela, kar resnično pritegne pozornost pohodnikov in polepša že tako lepo naravo. Posebej nas je presenetila ura na drevesu, ki je kazala točen čas, po katerem smo vedeli, da smo že blizu doma na Kališču, kjer smo imeli prvi daljši postanek in prekrasen razgled s terase.
Nadaljevanje poti je sledilo na Storžič 2132 m, kjer smo začeli najprej po široki in skoraj ravni poti, do Bašeljskega prevala, nato pa strmo v hrib mimo nizkih borovcev in kasneje po skalah. Ob poti smo tu že občudovali gorsko cvetje, prve planike, murke in druge rože. Prav vsi pohodniki smo se razveselili vrha Storžiča, kjer smo lahko občudovali gore, ki so nas obkrožale. Vodnik Bogdan nam je že kazal vrhove, ki so jih Triglavke osvojile lani, kot so Skuta, Kočna, Turska gora. Pred nami je bil spust v dolino proti Lomu pod Storžičem. Na prvem delu poti je bila potrebna precejšnja previdnost, zato je bil korak pohodnic nekoliko počasnejši. Nebo se je začelo oblačiti in upali smo, da bo dež še nekoliko počakal, da pridemo do Doma pod Storžičem in res smo imeli to srečo. Ko smo že skoraj povečerjali nas je poškropilo le nekaj dežnih kapelj. Ker smo se zvečer javljali domačim, so le ti povedali, da je ravno v tem času doma na Vrhniki divjala nevihta z močnim vetrom. Po večernem druženju v domu je sledilo spanje.
Drugi dan smo se po zajtrku vzpeli do Male Poljane. Ob poti preko gorskih pašnikov s kravami je bilo poleg cvetja tudi precej gozdnih jagod in Bogdan nas je presenetil s sveže nabranimi. Na višini 1715 m je bil pred nami že Tolsti vrh in po kratkem postanku za opazovanje okolice, slikanje je sledilo tudi nadaljevanje poti proti Kriški gori. Pot je vodila skozi gozd in se je bolj spuščala. Občudovali smo kraje Gorenjske, katere so nam skupaj z vidnimi vrhovi predstavljali vodniki. Po postanku pri Koči na Kriški gori 1471 m je sledil spust v dolino. Preko travnikov skozi gozd v lepem sončnem vremenu smo komaj čakale da bomo v Tržiču. Tu nas je poškropilo nekaj dežnih kapelj. Ker se je dveh Triglavk lotil prehlad, je bila lekarna zelo zaželena, saj smo prav vse nameravale opraviti pot do konca. Naš končni cilj tega dne Koča na Dobrči 1478 m pa je bila še zelo daleč. Pri večerji ob spremljevalnem vozilu nas je rahlo pršenje dežja spomnilo, da je potrebno napolniti nahrbtnike z obleko in hrano za naslednja dva dneva. V Koči na Dobrči nas je zelo gostoljubno sprejel mlad oskrbnik s svojima pomočnicama. Večerni pogled na Bled z otokom sredi jezera je bil z balkona koče prekrasen. Večer se je zaključil ob veselem vzdušju, dobri glasbi in celo s plesom.
Naslednje jutro pred odhodom smo po zajtrku občudovali balkonsko cvetje, ki tu zelo lepo uspeva, kar pa kaže na pridne roke osebja v koči. Po lepi gozdni poti smo prišli preko planine Prevala do Roblekovega doma na Begunjščici 1657 m. Pred leti je bilo pogorje Begunjščice bogato z manganovo rudo in tu so jo kopali in odvažali v dolino, na kar spominjajo table ob poti. Ob njej smo občudovali vse polno rož in ob poti imeli tudi pitno vodo. Po poti na vrh Begunjščice 2060 m smo ugotavljali kako lepo so jo uredili. Lepi pogledi na okolico in jasno nebo nam je polepšalo dan. Z vrha se je naša pot vila navzdol in na delih s kamenjem, po poti preko melišča smo morali biti znova zelo previdni. Skrb naših vodnikov in opozorila so nas stalno spremljala za varen korak vseh udeleženk. Dom na Zelenici 1536 m nam je nudil bivanje čez noč v obnovljenih prostorih z zelo lepo notranjostjo, vendar z neprijaznim oskrbnikom. V domu smo bivali sami.
Četrti dan smo se na pot odpravili bolj zgodaj, saj je bilo potrebno prehoditi veliko poti pod vročim soncem, s strmim vzponom po kamniti oz. peščeni poti. Ob poti pa znova cele zaplate rož, raznih barv od rumenih, belih, roza - to je prava umetnost narave. Veseli smo bili osvojitve vrha Stola 2236 m, ki je bil poln domačih in tujih pohodnikov. Razgledi proti Avstriji z Dravo in jezeri ter gorami so bili prekrasni. Pot smo nadaljevali do Prešernove koče na Stolu 2174 m, kjer smo si malo odpočili. Bilo je zelo vroče in pred nami še dolga pot do Koče na Golici 1582 m preko planine Seča, kjer so se pasli konji in krave ki so uživali v gorskem miru. Odlična večerja v naravi po njej pa še okusne sladice naših pohodnic so bile dobra priprava za odhod v kočo na Golici in po večernem klepetu pred njo tudi za nočni počitek.
Zadnji peti dan pa je bil nekoliko manj naporen. Hodili smo tik ob Avstrijski meji in občudovali pokrajino naših severnih sosedov. Prelep pogled je bil tudi na naše Julijce, še posebej lepo je bil viden očak Triglav. Prileglo se je posedanje na Hrušenskem vrhu pod katerim je speljan predor Karavanke. Lep zaključek poti smo si pričarali na planini Rožca, saj smo oskrbnika poznali in se nam je pridružil pri kratkem klepetu. Čakal nas je še spust proti dolini, kjer smo počakali na avtobus. Vendar vsega lepega še ni bilo konec. Malo pred domom nas je čakalo posebno presenečenje: sprejem v domači gostilni z ansamblom harmonikašev, najboljšo možno hrano in pestrim umetniškim programom. Vse to je bilo namenjeno našemu Abrahamovcu vodniku Romanu. Naše želje Romanu še za naslednjih 50 let so bile res iskrene. Vzdušje na letošnjem pohodu Lenčevih punčk je bilo enkratno. Doživele smo veliko lepega: hoje, druženja, prijateljstva.
V imenu Triglavk se zahvaljujem za organizacijo, vodenje, odlično pripravljeno hrano in uspešno izpeljan pohod po Karavankah: Bogdanu, Jožetu, Marjanu, Romanu, Cilki in Ireni.
Besedilo: Jana Fabjan
Fotografije: Krvina Irma, Suhadolnik Štefka, Školc Jože
