Jutro ni bilo obetavno in ozirala sem se v nebo ali se bo skozi oblake prikazalo sonce in pri Uncu, kjer smo krenili proti Rakovem Škocjanu, se je že obetal lep dan.
Rakov Škocjan je kraška dolina, ki leži med Planinskim in Cerkniškim poljem. Po njej se lenobno vije reka Rak, ena izmed sedmerih imen reke Ljubljanice. Dolina je nastala z udiranjem in rušenjem stropa kraške jame.
Presenetila me je njena modra barva in njeno počasno potovanje skozi to dolino, ob njeni poti pa obsežni in poplavljeni travniki.
Kaj vse je ustvarila reka Rak na svoji poti, na kateri prvič priteče na plan iz Zelških jam, pusti 42 m visoki Mali naravni most kot dokaz, porušenega stropa jame.
Ko se uzrem iz jame skozi okno tega mostu vidim drevesa in modro nebo ter poslušam šumenje reke, ki mirno teče svojo pot naprej po dolini.
Kot vsaka kraška reka ima tudi reka Rak več stranskih izvirov, med njimi je eden večjih - Prunkovec.
Skozi Rakov Škocjan poteka naravoslovna učna pot, ki je opremljena z učnimi tablami in posebnimi oznakami, ki obiskovalca seznanjajo z rastlinstvom in živalstvom, ki tu živi.
Steza skozi naravoslovni park je posuta z sekanci, koraki po njej so neslišni. Ob poti so mogočni gozdovi, spodaj pod njimi pa nas spremlja reka Rak.
Ob prihodu iz gozda ugledamo še 37 m visoki Veliki naravni most.
Rakov Škocjan je dobil ime po cerkvici sv. Kancijana, žal so ostale samo ruševine. Prvi opis je zabeležil Valvasor leta 1689.
Rečica zapušča svojo pot na površini in ponikne v Tkalca jami. Pot nadaljuje proti Planinskem polju.
Žal se bosta naravna mostova zaradi naravnih procesov v bližnji prihodnosti podrla.
Ko smo se vračali proti domu, sem bila polna vtisov, ki mi jih je pokazala narava, Od daleč prihaja do mene iz mikrofona v avtobusu glas Nade, ki se zahvaljuje v imenu vseh Barjanov, planinskemu vodniku Milanu, da nas je popeljal v tako lep kraj.
Moje misli pa so se vrnile nazaj v Rakov Škocjan in ostale tam, dokler nisem izstopila z avtobusa.
Zapisala: Jana Marušič
Fotografije: Jana Marušič, Stane Kržmanc in Andrej Verbič
