V malce turobnem jutru smo se z avtobusom odpravili proti Dolenjski do izvoza Grosuplje, kjer smo v vasi Paradišče pričeli s pohodom proti Magdalenski gori. Pot se je vila rahlo navkreber, prav kmalu smo prišli do prvih podrtih dreves po zadnjem letošnjem vetrolomu. Drevesa, večinoma mogočne smreke in bukve, so ležale vse povprek po naši poti.

Proti vrhu smo videli več informativnih tabel, ki so nam govorile o zgodovini kraja, saj je Magdalenska gora eno pomembnih arheoloških najdišč železne dobe v Sloveniji. Tisočletja nazaj je bilo tu utrjeno naselje terasaste zasnove, od najnižjih do najvišjih slojev prebivalstva. Pod cerkvijo sv. Magdalene, ki stoji na vrhu gore, so pri arheoloških izkopavanjih v 19. stoletju odkrili mnogo materialnih ostankov iz železne dobe – orodje, orožje, nakit,  posode, med njimi tudi dragocene situle. Kot je vidno na informativnih tablah, so umrle pokopavali v gomilah, kamor so poleg umrlega dali vse, kar so v tistih časih mislili, da bo pokojnik potreboval v onostranstvu.

Ko so naši fotografi naredili nekaj skupnih posnetkov, smo se odpravili naprej mimo vasic Zg. Slivnica, Mali in Veliki Lipoglav naprej na Pugled. Med potjo smo si ogledovali prvo pomladansko cvetje: zvončke, trobentice in  jarice ob hiši. Pokazalo se je tudi sonce in naredil se je en lep sončen dan. Na samem vrhu Pugleda stoji spomenik padlim borcem NOB. Malce medlo smo videli Triglav in okoliške gore, pod nami pa Ljubljano. Zapeli smo partizansko pesem »Tam na Pugled gori« ter se počasi odpravili nazaj v dolino do našega avtobusa, ki nas je zapeljali v Grosuplje na dobro malico.

Sonji hvala za izčrpno predstavljeno zgodovino Magdalenske gore, Pugleda in lepo voden pohod, Minki pa hvala za dobro pecivo.

Zapisala: Cvetka Berginc

Fotografije: Andrej Verbič in Sonja Zalar Bizjak