Na torek, 23. 7. smo se pohodniki v spomin na enega izmed prvih idejnih pobudnikov podali na 45. jubilejni Lenčev pohod "Peš od Vrhnike do Triglava". Ob 7. uri zjutraj se je naša pot začela skozi Vrhniko do Kurena in Ulovke, kjer sta se nam pridružili še pohodnici Marta in Mari. Skupaj smo nadaljevali do Smrečja vse do koče na Ermanovcu (968 m), kjer smo prenočili.

Drugi dan nas je pot vodila v smeri Novakov in Davče vse do naslednjega prenočišča - Koče na Petrovem Brdu (804 m). Po večerji in ob igranju Marjanove kitare so se naše glasilke prebudile v pevske talente v pozne večerne ure. 

Četrtek je bil dan, ko smo morali svoje noge sprehoditi do Bohinjske Bistrice in nato do koče na Vojah (690 m). Našemu kuharju Rudiju pa smo zapeli vse najboljše, saj se je »pomladil« za eno leto. 

Na zgodnje petkovo jutro smo se morali posloviti od razvajanja našega spremstva, saj nas je čakal kar precejšen vzpon. Iz nadmorske višine skoraj 700 m smo se morali povzpeti na 2400 m. Pot ob visokih temperaturah ni bila lahka, tik pred našo zadnjo postajo s prenočiščem, Domom na Planiki, pa je nekaj pohodnikov presenetilo tudi deževje in še bolj zaskrbljujoče grmenje. Kratko deževje se je hitro spremenilo nazaj v sončno in vetrovno vreme, tako da so se vsa premočena oblačila hitro posušila, zunaj pa je bilo glede na višinsko razliko dokaj prijetno posedeti.

Zgodnji večerni počitek na Planiki je še kako prišel prav, saj nas je v soboto zjutraj s svojimi pogledi najvišji slovenski vrh vabil, da ga obiščemo. Po poti navzgor nas je spremljalo oblačno in vetrovno vreme, a veselja ob osvojenem vrhu nismo skrivali, vse tiste pa, ki smo očaka osvojili prvič, je seveda čakal tudi tradicionalni krst. Ob nastavljanju fotografskim objektivom se je prikazalo sonce, zato smo bili še toliko bolj veseli, da bo tudi Aljaž nasmejan na naših spominskih slikah. Čakal nas je sestop, ki pa je nekaterim pohodnikom pognal strah v žile, a smo kljub temu uspeli. Na Planiki smo si naložili nahrbtnike na rame in se hitro pognali v dolino mimo Vodnikovega doma vse do Pokljuke, od koder smo se v popoldanskih urah z avtobusom odpeljali proti domu - srečni, varni in zdravi, kar je najpomembnejše.

Nešteto dogodivščin, nešteto nasmejanih trenutkov, nešteto dobre volje, predvsem pa neverjetna energija vseh pohodnikov in spremljevalne ekipe bo še dolgo ostalo v spominu. Prav tako pa tudi srečanja s tujimi pohodniki, od katerih so se nam celo nekateri pridružili na poti.

In ko že omenjamo spremljevalno ekipo, naj povemo, da si seveda zasluži več kot posebno zahvalo, zato vsakemu posebej HVALA, ker ste skrbeli za nas. In kot pravi pregovor… »Noben prazen žakelj ne stoji pokonci«…Vsekakor tudi mi ne bi brez ekipe, predvsem pa brez našega kuharja Rudija, ki nas je s svojimi odlično pripravljenimi obroki razvajal na pešpoti. Marta, tebi pa hvala za vse sladko slane dobrote, ki si jih pripravila za nas.  

Na koncu pa se Veseli Triglavci iz srca zahvaljujemo vsem donatorjem, ki so pripomogli k temu, da smo na naši poti od Vrhnike do Triglava bili preskrbljeni: Avtoservis Mivšek Jaka in Mirko s.p., M-orel d.o.o., Dvig d.o.o., Avtoprevozništvo Zajc, Gabrovšek Berto, Vinarstvo Joško Mavrič, Elektro Medič Marko, Korošec Izidor, Furlan Marko, Habe Jože, Pleskarstvo Habat Franc, Japelj Marjan, Robek Slavko, Krašovec Nela, Dečman Stane, Gutnik Tone, Leskovec Peter, Turistična kmetija Pr' Janš, Eniko s.p., Dnevni bar Krnica, Lenaršič Suzana s.p., Šuštaršič Jože (Gozdni Joža), Horvat Dare in Kern Jaka. Gostišču Kasarna Smrečje se zahvaljujemo za zelo dobro pripravljeno enolončnico. Posebna zahvala pa pripada gostilni Pri Kranjcu za odlično pripravljeno hrano in pogostitev ob zaključku našega pohoda. Hvala vodji Borisu, organizatorjem in soorganizatorjem za izvedbo in pomoč pri pohodu.

Absolutna pohvala in zahvala pa leti na vse pohodnike, ki smo zmogli, se nismo vdali in bomo nadaljevali…  Lenčevo tradicijo…

Besedilo: Branka Gutnik

Fotografije: Veseli Triglavci