Izgubljamo kulturno bogastvo, kot ga na Vrhniki še nismo imeli! Toda ali se zaradi tega kdo od odgovornih na Vrhniki zares razburja? Kaj ob tem počne Občina Vrhnika, ki je odgovorni nosilec Projekta Ljubljanica? Bo kdo za to sprejel odgovornost? Kako je mogoče, da je ugledna svetovna organizacija UNESCO prepoznala vrednost Projekta Ljubljanica in mu leta 2019 v Parizu dodelila Unescov znak najboljših podvodnih praks, medtem ko na Vrhniki tega očitno ne znamo ceniti? Kaj glede obveščanja vrhniške javnosti počne Naš časopis? Na Projektu Ljubljanica sodelujejo trije partnerji: 1. nosilec projekta Občina Vrhnika in dva strokovna partnerja, 2. Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML) ter 3. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Projekt je nastajal v času župana g. Stojana Jakina. Sofinanciran je bil z evropskimi denarjem in razstavišče je svoja vrata odprlo jeseni 2016. Zaprlo jih bo letos jeseni, ob koncu mandata župana g. Danijela Cukjatija. Razstava z več kot 400 originalnimi predmeti iz struge reke Ljubljanice se seli v Ljubljano, saj je spor med vodstvom Občine Vrhnika in strokovnima partnerjema iz Ljubljane postal očitno nerešljiv. Gre za spor med vrhniško lokalno politiko na eni strani in znanostjo ter muzejsko stroko iz Ljubljane na drugi, pri čemer je strokovni prispevek partnerjev iz Ljubljane bil deležen izjemnega mednarodnega priznanja. Strokovnost jima priznava vsa mednarodna skupnost, razen Občina Vrhnika. Star pregovor pravi: v kolikor ne znaš ceniti, kar imaš, boš to naposled izgubil. Na Vrhniki očitno ne rabimo »ljubljanske« znanosti in UNESCO za nas ni dovolj dober! Strokovnih partnerjev pri evropskih projektih ne rabimo, če pa jih slučajno imamo, naj bodo tiho, saj smo v tej dolini mi gospodarji. To ni le ironija! Ko se je strokovna vodja projektaga. Irena Šinkovec iz MGML odločila, da o težavah z lokalno politiko obvesti vrhniško javnost, ji članka v Našem časopisu niso objavili. Gospa je to razumela kot cenzuro, saj je bil točka spora ravno občinski javni Zavod Ivana Cankarja (ZIC), ki je izdajatelj Našega časopisa. MGML mora torej biti tiho in Vrhničani ne smemo slišati pripomb strokovnih partnerjev. V drugih medijih je ga. Šinkovec dobila javno besedo, kjer pravi »Občina Vrhnika do dogovorjenega roka ni posredovala strateških usmeritev za nadaljevanje dejavnosti« in »nas je celo obvestila, da tega ne bo storila, zato so strokovne službe MGML nadaljnjo obravnavo Ljubljanice prenesle v Ljubljano.« Ob tem še pravi, »da Občina Vrhnika v svetovno znani dediščini porečja Ljubljanice dejansko ne prepozna razvojnega potenciala lokalne skupnosti« (časopis Dnevnik 3. 5. 2021).
P.S.: Z odhodom razstave z Vrhnike ne bomo izgubili samo razstavišča (muzeja). Izgubili bomo partnerje z izjemnim znanjem. Razstavišče je bilo zgolj začetek njihove vizije oživljanja kulturne in naravne dediščine Vrhnike. Poleg tega izgubljamo usposobljen in izobražen kader mladih Vrhničanov, ki so bili zaposleni v razstavišču.

dr. Andrej Marković

Odgovor Občine Vrhnika:

Spoštovani!

Občina podpira kulturno dediščino, kar ne nazadnje dokazujeta nakupa objektov Lenarčičeve hiše in Močilnika, za katera ne želimo, da še naprej propadata. Prav tako podpiramo in izvajamo obnove starih objektov (Rokodelski dom, železniška postaja). Podpiramo Cankarjevo nagrado in preko proračuna številna kulturnoumetniška društva. Občini je mar za kulturno dediščino, tako materialno kot nesnovno. Ne samo v našem interesu, tudi v javnem interesu je, da muzejska zbirka v Kulturnem centru Vrhnika ostane, a pod občinskim upravljavcem. Menimo, da imamo javni zavod, ki bo kos nalogi upravljanja muzeja in da bi ga lahko z njegovo pomočjo še nadgradili. Še enkrat: občina nikogar ne podi iz muzeja. Želi si samo občinskega upravljavca.  

Občina Vrhnika