»Je Prigožin moral umreti?« se v tem trenutku sprašuje cel svet, sploh pa
predstavniki varnostnih sistemov in tajnih služb. Menim, da je letalo pokončala
raketa radarjem nevidnega letala in če ni videoposnetka dogodka, resnice ne
bomo nikoli spoznali. Ne verjamem, da bi bil Prigožin Putinova tarča, ker se mu
je uprl, ampak mogoče zato, ker je zoper Putina napisana mednarodna tiralica in
bi Progožin v odkup svojih grehov lahko na sojenju nastopil kot glavna priča.
To pa za marsikoga ne bi bilo dobro, tudi za vpletenost drugih varnostnih
sistemov. Iz zgodovine Balkanske vojne, če jo tako imenujem, vemo, da je
mednarodni kazenski sistem na zatožno klop spravil skorajda vse akterje te
vojne in jih tudi kaznoval. Tu gre pohvaliti mednarodni kazensko pravni red.
Res je, pravni mlini meljejo počasi. Kot sem v prispevku pred dnevi v Dnevniku
pod naslovom »Pravo deluje« napisal, da se je ponovilo sojenje zoper Danila
Radovanoviča, majorja, poveljnika I .bataljona vrhniške tankovske brigade, ki
je imel nalogo zavzeti Brnik. Radovanovič je bil namreč 24. 6. 1992 zaradi
pomanjkanja dokazov oproščen. Šele kasneje je bilo delovanje bataljona ocenjeno
kot vojno hudodelstvo in je bila za Radovanovičem razpisana tiralica. Pred
seboj imam dva ključna dokumenta » Analiza izvršenja zadatka u toku sukoba sa
TO R Slovenije« z dne 27. 7. 1991 , ki je namenjen komandantu I. OKBR, avtorja
majorja Danila Radovanoviča in »Analiza Izvodjenje b/d l .okbr« z dne 13. 8. 1991,
šr.:1206-1, s podpisom načelnika štaba 1. OKBR podpolkovnika Nikole Bobiča,
kjer marsikaj piše v Radovanovičevo breme in še koga drugega. Seveda bo moral
Danilo Radovanovič na sojenju jasno povedati, ali je samoiniciativno pri nalogi
zavzetja Brniškega letališča »gazil« vse pred seboj, ali mu je to nekdo ukazal.
Ko sem si osebno ogledal »pregaženo« službeno vozilo milice na Brezovici, mi je
bilo jasno, da se gre zares. Kot Vrhničan sem vedel za vsakogar v katerem tanku
je, kdo je sedel v njem in kakšno funkcijo je opravljal. To so bili moji
sosedje. Naši otroci so skupaj hodili v šolo in vrtec, da ne naštevam.
Pregažena stoenka milice je predstavljala v tistem trenutku odnos JLA do
slovenskega varnostnega sistema. Nedvomno dejstvo je, da se je z
Radovanovičevem bataljonom začela vojna na Balkanu, saj ustaviti tako bojno moč
in jo spraviti nazaj v vojašnico na simbolni ravni, je bilo skoraj nemogoče. Bi
pa Radovanovič na Brezovici pred službeno stoenko milice, ki je bila prva v
prvi barikadi, ki jo je uspelo napraviti slovenski milici, lahko ustavil svojo
agresorsko kolono, izstopil iz tanka in bi glasno dejal: »Danilo Slovencev ne
po »gazil«!«. Ljudje, domačini, Kozarčani, Podsmrečani bi začeli ploskati, na
prizorišče prinašati pijačo, hrano. Major Danilo Radovanovič bi bil car. Kako
malo bi bilo treba ...
Vid Drašček Vrhnika
