»Je Prigožin moral umreti?« se v tem trenutku sprašuje cel svet, sploh pa predstavniki varnostnih sistemov in tajnih služb. Menim, da je letalo pokončala raketa radarjem nevidnega letala in če ni videoposnetka dogodka, resnice ne bomo nikoli spoznali. Ne verjamem, da bi bil Prigožin Putinova tarča, ker se mu je uprl, ampak mogoče zato, ker je zoper Putina napisana mednarodna tiralica in bi Progožin v odkup svojih grehov lahko na sojenju nastopil kot glavna priča. To pa za marsikoga ne bi bilo dobro, tudi za vpletenost drugih varnostnih sistemov. Iz zgodovine Balkanske vojne, če jo tako imenujem, vemo, da je mednarodni kazenski sistem na zatožno klop spravil skorajda vse akterje te vojne in jih tudi kaznoval. Tu gre pohvaliti mednarodni kazensko pravni red. Res je, pravni mlini meljejo počasi. Kot sem v prispevku pred dnevi v Dnevniku pod naslovom »Pravo deluje« napisal, da se je ponovilo sojenje zoper Danila Radovanoviča, majorja, poveljnika I .bataljona vrhniške tankovske brigade, ki je imel nalogo zavzeti Brnik. Radovanovič je bil namreč 24. 6. 1992 zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Šele kasneje je bilo delovanje bataljona ocenjeno kot vojno hudodelstvo in je bila za Radovanovičem razpisana tiralica. Pred seboj imam dva ključna dokumenta » Analiza izvršenja zadatka u toku sukoba sa TO R Slovenije« z dne 27. 7. 1991 , ki je namenjen komandantu I. OKBR, avtorja majorja Danila Radovanoviča in »Analiza Izvodjenje b/d l .okbr« z dne 13. 8. 1991, šr.:1206-1, s podpisom načelnika štaba 1. OKBR podpolkovnika Nikole Bobiča, kjer marsikaj piše v Radovanovičevo breme in še koga drugega. Seveda bo moral Danilo Radovanovič na sojenju jasno povedati, ali je samoiniciativno pri nalogi zavzetja Brniškega letališča »gazil« vse pred seboj, ali mu je to nekdo ukazal. Ko sem si osebno ogledal »pregaženo« službeno vozilo milice na Brezovici, mi je bilo jasno, da se gre zares. Kot Vrhničan sem vedel za vsakogar v katerem tanku je, kdo je sedel v njem in kakšno funkcijo je opravljal. To so bili moji sosedje. Naši otroci so skupaj hodili v šolo in vrtec, da ne naštevam. Pregažena stoenka milice je predstavljala v tistem trenutku odnos JLA do slovenskega varnostnega sistema. Nedvomno dejstvo je, da se je z Radovanovičevem bataljonom začela vojna na Balkanu, saj ustaviti tako bojno moč in jo spraviti nazaj v vojašnico na simbolni ravni, je bilo skoraj nemogoče. Bi pa Radovanovič na Brezovici pred službeno stoenko milice, ki je bila prva v prvi barikadi, ki jo je uspelo napraviti slovenski milici, lahko ustavil svojo agresorsko kolono, izstopil iz tanka in bi glasno dejal: »Danilo Slovencev ne po »gazil«!«. Ljudje, domačini, Kozarčani, Podsmrečani bi začeli ploskati, na prizorišče prinašati pijačo, hrano. Major Danilo Radovanovič bi bil car. Kako malo bi bilo treba ...
 

Vid Drašček Vrhnika